Odnos mladih do umetne inteligence

Vir teh ugotovitev je anketa, ki sta jo ob začetku marca 2026 za potrebe dogodka Mobile World Congress v Barceloni pripravila Unicef in GSMA. Izvedena je bila na globalni Unicefovi platformi U-Report, v njej pa je sodelovalo več kot 40.000 mladih z vsega sveta, med njimi tudi mladi iz Slovenije, ki so delili svoje poglede na splet, umetno inteligenco in širši digitalni svet.

U-Report je sicer Unicefova platforma za množično udeležbo otrok in mladih, ki deluje v 105 državah in vključuje več kot 39 milijonov uporabnikov. V Sloveniji deluje pod okriljem Unicefa Slovenija, njen namen pa je, da mnenja mladih ne ostanejo preslišana, temveč pomagajo usmerjati odločitve odraslih, institucij in drugih deležnikov, ki soustvarjajo digitalno okolje.

Prav zato so rezultati te ankete zanimivi tudi širše: ne pokažejo le, kako pogosto mladi uporabljajo umetno inteligenco, temveč tudi, kako jo razumejo, koliko ji zaupajo in kaj od digitalnega prostora pravzaprav pričakujejo. Njihovi odgovori razkrivajo precej jasno sporočilo – mladi si želijo tehnologije, ki ni le uporabna, temveč tudi varna, zanesljiva in ustvarjena z več posluha za njihove potrebe.

Umetna inteligenca je med mladimi že vsakdan

Umetna inteligenca (UI) med mladimi postaja del vsakdanjih navad. Podatki ankete U-Report kažejo, da 41 % mladih umetno inteligenco uporablja nekajkrat na teden, dodatnih 35 % pa vsak dan oziroma ves čas. To pomeni, da je UI za velik del mladih že redno prisotna pri iskanju informacij, učenju ali vsakodnevnih digitalnih opravilih.

Še zanimivejši je podatek, da umetne inteligence sploh ne uporablja le 9 % vprašanih. Takšna razširjenost kaže, da se mladi z novimi tehnologijami hitro srečujejo, jih preizkušajo in vključujejo v svoj digitalni vsakdan. Umetna inteligenca tako zanje ni nekaj oddaljenega, temveč orodje, s katerim se vse pogosteje srečujejo v praksi.

Mladi umetni inteligenci ne verjamejo brez pomisleka

Čeprav je umetna inteligenca med mladimi že zelo razširjena, rezultati ankete kažejo, da do njenih odgovorov večinoma ne pristopajo nekritično.

Več kot polovica vprašanih, natančneje 53 %, informacije, ki jih dobijo od umetne inteligence, vedno preveri še pri drugem viru. Skoraj tretjina oziroma 30 % mladih umetni inteligenci postavi dodatna vprašanja, kar kaže, da odgovore pogosto razumejo kot izhodišče, ne pa kot dokončno resnico.

Po drugi strani le 14 % vprašanih informacijam, ki jih poda umetna inteligenca, preprosto zaupa. Takšni rezultati so pomembni, ker kažejo, da mladi umetne inteligence ne uporabljajo le pogosto, temveč tudi premišljeno.

To je tudi pomembno sporočilo za odrasle, šole, podjetja in razvijalce digitalnih storitev, saj razkriva, da mladi niso zgolj pasivni uporabniki tehnologije, temveč so aktivni sogovorniki, ki od digitalnih orodij pričakujejo kakovostne in zanesljive odgovore.

Kaj mladim v digitalnem svetu danes največ pomeni

Ko govorimo o odnosu mladih do umetne inteligence, je pomembno pogledati širšo sliko njihovega digitalnega vsakdana. Anketa U-Report namreč pokaže, da internet mladim ni pomemben le kot tehnološko orodje, temveč predvsem kot prostor za odnose, informacije in vsakodnevno življenje. Več kot polovica vprašanih, 53 %, je izpostavila, da internet najpogosteje uporablja za komunikacijo s prijatelji in družino. Sledijo zabava, učenje in spremljanje novic, kar kaže, da je digitalni svet za mlade hkrati družaben, informativen in praktičen prostor.

Prav zato si mladi od digitalnega okolja ne želijo zgolj več funkcionalnosti ali novih tehnoloških možnosti, temveč predvsem več varnosti. Med najpogostejšimi sporočili, ki so jih naslovili na vlade in tehnološka podjetja, je želja po varnem spletnem prostoru. Ob tem izpostavljajo tudi potrebo po zanesljivejših informacijah, manj lažnih vsebinah, boljšem razumevanju mladih in odgovorni rabi osebnih podatkov.

Zanimiv je tudi podatek, da se mladi kljub močni vpetosti v digitalni svet še vedno najbolj samozavestno počutijo v resničnem življenju. Kar 44 % jih pravi, da so najbolj to, kar so, v živo, medtem ko se jih le 8 % tako počuti predvsem na spletu. Obenem 11 % mladih pravi, da se nikjer ne počutijo zares oni, kar je pomemben opomnik, da digitalni prostor ni samoumevno varen ali podporen za vse.

Zakaj je pomembno, da mlade pri razvoju tehnologije tudi poslušamo

Ena bolj povednih ugotovitev ankete U-Report je, da imajo mladi občutek, da njihov glas pri oblikovanju digitalnega okolja ni dovolj slišan. Le 6 % vprašanih meni, da se potrebe otrok in mladih vedno upoštevajo, ko podjetja in odločevalci razvijajo aplikacije in spletne platforme.

Večina mladih ima drugačno izkušnjo: 28 % jih pravi, da se njihove potrebe upoštevajo le včasih, 29 % redko, 12 % pa jih meni, da se to nikoli ne zgodi.

Če njihove potrebe pri razvoju tehnologije ostanejo ob robu, obstaja večja verjetnost, da bodo digitalne storitve zgrešile bistvo: ne bodo odgovarjale na resnične izzive, s katerimi se mladi srečujejo pri uporabi spleta, družbenih omrežij in umetne inteligence.

Prav odnos mladih do umetne inteligence to lepo pokaže: niso le navdušeni uporabniki novih orodij, temveč tudi kritični opazovalci digitalnega sveta, ki znajo opozoriti, kaj manjka in kaj bi bilo treba izboljšati. Njihov glas zato ni nekaj obrobnega, temveč je pomemben del razmisleka o tem, kakšna naj bo prihodnost tehnologije.

Rezultati ankete U-Report kažejo, da mladi umetno inteligenco že sprejemajo kot del vsakdana, vendar jo uporabljajo premišljeno. Od nje pričakujejo predvsem zanesljive informacije, večjo varnost in več zaupanja.

Odnos mladih do umetne inteligence nam tako pove nekaj zelo pomembnega: prihodnost ne bo pripadala zgolj najnaprednejši tehnologiji, temveč sti, ki bo znala biti uporabna, varna, razumljiva in odgovorna. Mladi namreč ne iščejo tehnologije, ki bi jih samo navdušila, temveč takšno, ki jim lahko v praksi pomaga in ji lahko tudi zaupajo.

Vir: U-Report Slovenija

Vsebina je bila delno ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.