Včasih so starši skrbeli predvsem, da njihovi otroci ne posegajo po alkoholu ali tobačnih izdelkih, danes pa se je svet zasvojenosti preselil tudi v digitalno okolje.
Sodobni otroci odraščajo ob pametnih telefonih, družbenih omrežjih, videoigrah in umetni inteligenci, ki nas zabavajo, vendar nam hkrati tudi subtilno oblikujejo navade, čustva in odločitve. Hitri razvoj tehnologije pomeni, da starši pogosto težko sledijo vsemu, kar otroci doživljajo na spletu. Razumevanje teh sodobnih izzivov je zato ključno za varno in zdravo odraščanje otrok.
Pri Telekomu Slovenije se zavedamo, da digitalni svet prinaša številne priložnosti, hkrati pa tudi tveganja, s katerimi se vse pogosteje soočajo otroci, starši in šole. Zato se aktivno vključujemo v izobraževalne pobude, kot so predavanja Izzivalec ulice v organizaciji Neodvisen.si, ki potekajo po osnovnih šolah po Sloveniji. Skupaj z zavarovalnicama Triglav in Varuh zdravja Vzajemna je Telekom Slovenije eden od treh nacionalnih podpornikov programa Neodvisen.si.
Naročnikom televizije Telekoma Slovenije so na voljo tudi izobraževalne in svetovalne vsebine o prepoznavanju in obvladovanju različnih oblik zasvojenosti.
V aplikaciji Neodvisen.tv na NEO Smartboxu lahko brezplačno dostopate do video vsebin, ki obravnavajo sodobne izzive odraščanja, digitalne pasti ter pomen zdravega odnosa do tehnologije.
Predavatelj Bojan Kodelja otrokom in staršem približuje sodobne oblike zasvojenosti, delovanje algoritmov in pasti digitalnega okolja. Program dopolnjujejo prispevki številnih priznanih strokovnjakov z različnih področij, med njimi so dr. Nataša Pirc Musar, predsednica Republike Slovenije, psihologi, pedagogi, terapevti, antropologi, pravniki in predstavniki policije. S takšnim celostnim pristopom želijo skupaj z nacionalnimi podporniki prispevati k večjemu razumevanju digitalnih izzivov in varnejšemu, bolj uravnoteženemu odraščanju otrok.
V šolskem letu 2025/26 bo Bojan Kodelja z več kot 40 predavanji za dijake, učitelje in starše ozaveščal o pasteh ulice in krepil pameten odnos do tehnologij ter spletnih vsebin. Na kaj vse opozarja in s katerimi temami čustveno in iskreno nagovori poslušalce, pa preberite v nadaljevanju.
Zasvojenost se danes ne nanaša več zgolj na alkohol, tobak ali droge – digitalni svet je odprl povsem nove poti, kako uporabniki spletnih vsebin lahko postanejo odvisni od vsebin, naprav in interakcij. Eden od principov sodobne zasvojenosti je impulz, ki spodbuja takojšnje odzive na dražljaje, kot so obvestila, všečki ali nove vsebine. S tem se možgani navadijo na hitro nagrado in iščejo naslednji impulz.
Ponavljanje je drugi močan mehanizem. Algoritmi družbenih omrežij, videoigre in aplikacije so zasnovani tako, da vztrajno ponujajo podobne vsebine, kar spodbuja ustvarjanje navad. Otroci, pa tudi mladi in starejši uporabniki se nevede navadijo na stalno prisotnost tehnologije, kar lahko vodi v dolgotrajno uporabo in zmanjšano samokontrolo.
Tretji element je čustvena manipulacija, pri čemer digitalne vsebine izkoriščajo naravne čustvene odzive otrok, mladih in starejših uporabnikov – občutek pripadnosti, potrditve ali strahu pred izključitvijo pa je še posebno prisoten pri mladih. Tako algoritmi oblikujejo vedenje in preference, pogosto brez zavestnega zavedanja uporabnika.
Sodobni zasvojitveni vzorci so torej subtilni, a močni. Starši morajo razumeti, da zasvojenost danes ni več omejena samo na fizične substance, temveč se skriva v vsakodnevnem stiku z digitalnim svetom, kar zahteva previdnost, nadzor ter odprt, pristen in potrpežljiv dialog z otroki, ki krepi odnose povezanosti in zaupanja. Dobri odnosi so namreč najboljša protiutež algoritmom neskončno zanimivih spletnih vsebin, ki čakajo na naše klike.
V sodobnem digitalnem svetu so algoritmi postali sodobni „dilerji“, ki ne prodajajo prepovedanih substanc, temveč otroke in tudi druge uporabnike izpostavljajo nenehnim dražljajem, vsebinam in interakcijam, ki oblikujejo njihove navade in vedenje. Ti algoritmi natančno merijo odzive uporabnikov – koliko časa posameznik preživi ob določeni vsebini, katere objave všečka ali komentira – in na podlagi teh podatkov ponujajo še več podobnih vsebin. S tem postopoma programirajo navade in ustvarjajo odvisnost, pogosto ne da bi se tega uporabnik zavestno zavedal. Pri tem so otroci in mladostniki še posebej ranljivi, pa tudi odrasli nismo imuni na to.
Družbena omrežja, kot sta TikTok in Snapchat, videoigre, VR-tehnologije, umetna inteligenca in pametne naprave, so zasnovana tako, da uporabnikom nudijo stalno stimulacijo. Kratki videi, nagrajevalni sistemi, obvestila in interaktivne funkcionalnosti vzbujajo občutek nagrade in pripadnosti, hkrati pa povečujejo navezanost na digitalno okolje.
Pomembno je omeniti tudi nevromarketing in čustveno manipulacijo, ki sta pogosto vključena v digitalne platforme. Sodobna orodja izkoriščajo čustvene odzive mladih, kot so želja po potrditvi, strah pred izključitvijo ali radovednost, da bi spodbudila še večjo interakcijo in angažiranost.
Starši morajo prepoznati in ozavestiti, da algoritmi oblikujejo ne samo navade, temveč tudi mišljenje in čustveno doživljanje otrok, kar zahteva zavestno spremljanje in podporo pri zdravem stiku z digitalnim svetom.
Sodobni digitalni svet pogosto normalizira ekstremne vsebine, ki lahko vplivajo na oblikovanje identitete mladostnikov. Vplivneži, prikrito oglaševanje, nasilne ali pornografske vsebine ter intenzivne in pogosto zelo nasilne videoigre postajajo del vsakdana otrok in mladostnikov. Ker so te vsebine dostopne z enim klikom, se pogosto zdijo povsem običajne, čeprav vsebujejo sporočila, ki lahko spreminjajo vrednote, pričakovanja in vedenje.
Mladostniki so v tej digitalni okolici pogosto osredotočeni na digitalne odzive okolice – všečke, komentarje, delitve – kot merilo lastne vrednosti. To lahko vodi v iskanje potrditve in odvisnost od zunanjih ocen, kar zmanjšuje samozavest in spodbuja izgubo samopodobe.
Dolgotrajna izpostavljenost ekstremnim dražljajem vpliva tudi na nevrološke procese v možganih. Poveča se sproščanje dopamina in kortizola, kar krepi občutek nagrade ob vsakem dražljaju in hkrati povečuje stres. Takšna desenzibilizacija pomeni, da otroci potrebujejo vse močnejše dražljaje, da dosežejo enak čustveni učinek, kar lahko vodi v navade, ki presegajo normalne vsakdanje aktivnosti.
Starši morajo razumeti, da vplivi digitalnega sveta segajo globoko v čustveni in psihološki razvoj otrok, zato je pomembno, da jim pomagajo razviti kritično razmišljanje, čustveno stabilnost in zdrave meje pri stiku z digitalnimi vsebinami.
Prepoznavanje digitalne zasvojenosti pri otrocih ni vedno enostavno, saj se simptomi pogosto skrivajo za običajnim vedenjem. Starši naj bodo pozorni na znake, kot so stalna utrujenost, naveličanost in zmanjšana koncentracija, ki jih strokovnjaki opisujejo tudi kot digitalno demenco.
Pogosti so tudi znaki hiperaktivnosti, nemira, izolacije ali celo pojava tako imenovanega digitalnega avtizma, ko otrok raje preživi čas pred zaslonom kot v stiku z vrstniki ali družino.
Pasti algoritmov in virtualnega sveta so še posebej subtilne. Napredne tehnologije, kot so VR- naprave ali ekstremni dražljaji v videoigrah, otrokom ponujajo intenzivne izkušnje, ki spreminjajo zaznavanje realnega sveta in povečujejo odvisnost.
Pomembno je opozoriti tudi na spletne spolne zlorabe in nevarnosti družbenih omrežij, v katerih lahko otroci naletijo na neprimerno vsebino ali manipulacijo. Starši morajo vzpostaviti odprt dialog, spremljati digitalno vedenje otrok in ustvarjati varno okolje, v katerem se otroci učijo prepoznavati pasti tehnologije, hkrati pa razvijajo kritično mišljenje in zdrave navade pri uporabi digitalnih naprav.
Vloga staršev pri preprečevanju digitalne zasvojenosti je ključna, vendar ne temelji le na prepovedih ali omejevanju časa pred zasloni. Pomembno je razumevanje ozadja mladostnikov – kaj jih motivira, kako dojemajo digitalni svet in katere vsebine jih privlačijo. Starši naj vzpostavijo stik z otrokom, poslušajo njegove izkušnje in občutke, ne da bi ga obsojali ali kritizirali, saj se na ta način gradi trdno zaupanje.
Gradnja zaupanja in prijateljstva je temelj za uspešno vodenje otrok v digitalnem okolju. To vključuje vzpostavljanje zdravih navad, kot so redni odmori od zaslonov, uravnotežena uporaba družbenih omrežij in videoiger ter spodbujanje dejavnosti, ki krepijo socialne veščine in čustveno stabilnost. Hkrati je pomembno določiti meje in omejitve, ki ščitijo otroka pred pretirano izpostavljenostjo ekstremnim vsebinam.
Starši morajo otroke osveščati o pasteh algoritmov, ki oblikujejo njihove navade in čustvene odzive. Spremljanje uporabe naprav, dialog o nevarnostih in ustvarjanje varnega okolja omogočata, da otroci razvijejo kritično mišljenje in sposobnost samoregulacije. S tem se zmanjšuje tveganje digitalne zasvojenosti in hkrati krepi zdrav odnos do tehnologije.
Sodobni digitalni svet vodi otroke v stik z neštetimi vsebinami, ki lahko subtilno vplivajo na njihove navade, čustva in odločitve. Starši so ključni pri prepoznavanju nevarnosti in ustvarjanju varnega okolja, v katerem otroci lahko razvijajo zdrave digitalne navade. Razumevanje sodobnih mehanizmov zasvojenosti, kot so algoritmi, nevromarketing in vpliv družbenih omrežij, omogoča proaktiven pristop.
Z vzpostavljanjem zaupanja, odprtega dialoga in uravnoteženih omejitev starši otrokom pomagajo graditi kritično mišljenje, samozavest in čustveno stabilnost, kar je najboljša zaščita pred pastmi sodobne tehnologije.
