Umetna inteligenca: vse, kar morate vedeti

Umetna inteligenca, pogosto imenovana kar z okrajšavo UI ali angleško AI (artificial intelligence), je področje računalništva, ki razvija sisteme, sposobne posnemati človeške miselne procese. To pomeni, da lahko stroji in programi samostojno analizirajo podatke, prepoznavajo vzorce, se učijo iz izkušenj in celo sprejemajo odločitve. 

O umetni inteligenci se danes toliko govori zato, ker njen razvoj v zadnjih nekaj letih napreduje bliskovito hitro. Zasluga gre predvsem ogromnim količinam podatkov, ki jih ustvarjamo vsak dan, ter zmogljivejši računalniški opremi in algoritmom, ki znajo te podatke učinkovito obdelati. 

Rezultat so pametni sistemi, ki lahko prevajajo jezike, prepoznavajo obraze, svetujejo pri nakupih, pomagajo zdravnikom pri diagnosticiranju bolezni ali celo ustvarjajo umetniška dela. Hkrati pa vse bolj razširjena umetna inteligenca odpira tudi številna vprašanja: kako bo vplivala na naša delovna mesta, ali lahko zaupamo njenim odločitvam in navsezadnje, kakšne etične meje moramo postaviti. 

Prav zato je UI danes ena najbolj razvpitih tematik.

Kaj je umetna inteligenca

Umetna inteligenca je področje računalništva, ki se ukvarja z razvojem sistemov in programov, sposobnih opravljati naloge, za katere je običajno potrebna človeška inteligenca. 

To so na primer:

• prepoznavanje govora in slik, 
• razumevanje naravnega jezika, 
• učenje iz izkušenj, 
• sprejemanje odločitev in celo 
• ustvarjanje novih vsebin. 

Preprosto povedano, umetna inteligenca omogoča, da stroji “mislijo” in se “učijo” podobno kot ljudje, čeprav na popolnoma drugačen, tehnični način.

Zgodovina umetne inteligence

Čeprav se izraz umetna inteligenca pogosto povezuje z modernimi tehnologijami, njegovi začetki segajo več kot 70 let nazaj. Prvi koncepti so nastali v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je britanski matematik Alan Turing postavil znamenito vprašanje: »Ali lahko stroji mislijo?« V svojem delu je predlagal tudi t. i. Turingov test: preizkus, ki meri, ali lahko računalnik s svojimi odgovori prepričljivo posnema človeka. To je postavilo temelje za razvoj umetne inteligence kot raziskovalnega področja. 

Ali ste vedeli? V zadnjem desetletju je Turingov test prestalo že nekaj jezikovnih modelov, med drugim tudi ChatGPT.

V naslednjih desetletjih so raziskovalci razvili prve računalniške programe, ki so znali reševati matematične probleme, igrati šah ali izvajati logične naloge. Pravi preboj se je začel v devetdesetih, ko je IBM-ov superračunalnik Deep Blue leta 1997 premagal svetovnega šahovskega prvaka Garija Kasparova. Ta dogodek je veljal kot simbolno dejanje, ki dokazuje, da lahko stroji prekosijo ljudi na področjih, na katerih vladata logika in računanje.

Največji razmah pa je umetna inteligenca doživela v zadnjih nekaj letih. Danes so sistemi sposobni prepoznavati obraze, prevajati jezike v realnem času in ustvarjati besedila, slike ali glasbo na ravni, ki je še pred kratkim veljala za nemogočo. Programi umetne inteligence pa so nam široko dostopni po ugodnih cenah ali so celo brezplačni.

Kako deluje umetna inteligenca

Delovanje umetne inteligence temelji na preprosti ideji: računalniki se lahko učijo iz podatkov in s tem izboljšujejo svoje sposobnosti. 

V ozadju umetne inteligence stojijo štirje glavni pojmi, na katerih temelji njeno delovanje: 

1. algoritmi, 
2. podatki, 
3. strojno učenje in 
4. nevronske mreže.

Algoritem lahko razumemo kot skupek pravil ali navodil, ki računalniku povedo, kako naj reši določen problem. Umetni inteligenci algoritmi omogočajo, da se uči in izboljšuje svoje rezultate.

Podatki so gorivo umetne inteligence. Vsakič, ko brskamo po spletu, uporabljamo pametni telefon ali komuniciramo na družbenih omrežjih, srečujemo ogromne količine informacij. Prav te informacije so osnova, iz katere se sistemi učijo in na podlagi katere lahko prepoznavajo vzorce ali napovedujejo prihodnje dogodke.

Strojno učenje je metoda, pri kateri algoritmi analizirajo podatke, prepoznavajo povezave med njimi in se sčasoma sami izboljšujejo brez izrecnega programiranja. Tako na primer aplikacija za elektronsko pošto prepozna, katera sporočila so nezaželena, saj se je naučila razlik med običajnimi in nezaželenimi sporočili.

Še korak dlje pa predstavljajo nevronske mreže, ki so zasnovane po vzoru človeških možganov. Sestavljene so iz plasti “umetnih nevronov”, ki med seboj prenašajo informacije in se učijo kompleksnih vzorcev. Prav nevronske mreže so temelj najnaprednejših aplikacij, kot so samovozeči avtomobili, sistemi za prepoznavanje obrazov in sodobni jezikovni modeli, kot je na primer ChatGPT.

Umetna inteligenca torej ni en sam program ali naprava, temveč široko področje tehnologij, ki s pomočjo podatkov in algoritmov posnemajo določene vidike človeške inteligence. Čeprav umetna inteligenca posnema delovanje človeških možganov, je med njima pomembna razlika: ljudje se učimo na podlagi izkušenj, občutkov in razumevanja, medtem ko UI deluje zgolj prek matematičnih modelov in izračuna verjetnosti.

Primeri uporabe v vsakdanjem življenju

Umetna inteligenca je danes prisotna v številnih vidikih našega vsakdana – pogosto tudi tam, kjer se tega niti ne zavedamo. 

Nekaj najočitnejših primerov je:

• pametni asistenti

Glasovni pomočniki, kot so Siri, Alexa in ChatGPT, uporabljajo naravno obdelavo jezika za razumevanje vprašanj in ukazov. Omogočajo iskanje informacij, upravljanje pametnih naprav v domu, celo pisanje besedil in prevajanje.

• priporočilni sistemi

Platforme, kot so Netflix, YouTube in Spotify, uporabljajo algoritme umetne inteligence za analizo naših navad in predlaganje filmov, videoposnetkov ali glasbe, ki bi nam lahko bila všeč. Tako je vsaka uporabniška izkušnja prilagojena posamezniku.

• samovozeči avtomobili

Pametni avtomobili, opremljeni s kamerami, senzorji in umetno inteligenco, se lahko samostojno odločajo o hitrosti, smeri in odzivanju na prometne situacije. Čeprav tehnologija še ni povsem izpopolnjena, pa nas samovozeča vozila gotovo čakajo že zelo kmalu v prihodnosti.

• medicina

Umetna inteligenca pomaga zdravnikom pri diagnosticiranju bolezni, analizi medicinskih slik in predlaganju najboljših oblik zdravljenja. Pogosto dosega rezultate, ki so primerljivi ali celo boljši od človeških strokovnjakov.

• industrija in umetnost

V industriji UI skrbi za optimizacijo proizvodnje in napovedovanje okvar, v umetnosti pa pomaga ustvarjati glasbo, slike ali besedila, s čimer odpira nove oblike kreativnosti.

Prednosti in priložnosti umetne inteligence

Umetna inteligenca prinaša številne prednosti in odpira nove priložnosti na skoraj vseh področjih življenja. Ena najpomembnejših je avtomatizacija, s katero lahko stroji prevzamejo ponavljajoča se in rutinska opravila, kar omogoča ljudem, da se posvetijo zahtevnejšim in ustvarjalnejšim nalogam. V industriji to pomeni hitrejšo proizvodnjo z manj napakami, v poslovnem svetu pa boljše upravljanje podatkov in učinkovitejše procese. Posledica je povečana produktivnost s prihrankom časa in denarja.

Velik potencial umetne inteligence se kaže tudi v znanosti in medicini. Algoritmi lahko analizirajo ogromne količine podatkov, ki bi jih človek težko obdelal. Tako znanstveniki hitreje odkrivajo nove materiale, zdravila ali načine zdravljenja. V medicini UI pomaga pri diagnosticiranju bolezni, analizi rentgenskih in MRI-slik ter napovedovanju poteka bolezni, kar lahko vodi do zgodnejšega in natančnejšega zdravljenja ter rešuje življenja.

Poleg tega umetna inteligenca odpira vrata do povsem novih oblik ustvarjalnosti. Orodja za ustvarjalnost, ki temeljijo na UI, omogočajo generiranje besedil, glasbe, slik ali videoposnetkov. Umetniki in ustvarjalci jih uporabljajo kot pomoč pri iskanju navdiha ali razvoju novih umetniških oblik, podjetja pa z njihovo pomočjo oblikujejo nove in inovativne vsebine.

Prednosti umetne inteligence so torej izjemne: od večje produktivnosti, znanstvenih prebojev do ustvarjalnih možnosti, ki so bile še pred kratkim nepredstavljive. Ključno pa je, da jih izkoristimo odgovorno in v dobro družbe.

Izzivi in tveganja

Čeprav umetna inteligenca prinaša številne koristi, s seboj nosi tudi izzive in tveganja, ki jih družba ne more prezreti. Ena najpomembnejših problemov sta etika in pristranskost algoritmov. Ker se sistemi učijo iz podatkov, lahko nehote ponotranjijo obstoječe družbene predsodke, kar vodi do nepravičnih odločitev.

Drugi pomemben negativen izziv je vpliv na delovna mesta. Avtomatizacija lahko nadomesti številne rutinske naloge, kar pomeni, da bodo nekatera delovna mesta v prihodnosti izginila. Hkrati pa bo nastalo veliko novih, za katere bo potrebno drugačno znanje, zato je pomembno, da se kader izobražuje in usposablja za delo z umetno inteligenco. Poslušajte naš podkast, ker se s strokovnjakom za umetno inteligenco pogovarjamo prav o tem, ali nas bo zamenjala umetna inteligenca.

Navsezadnje pa je tu še vprašanje varnosti, zasebnosti in regulacije. Sistemi, ki zbirajo in analizirajo osebne podatke, lahko ogrozijo zasebnost posameznikov, zloraba umetne inteligence, kot so na primer deepfake posnetki, pa predstavlja tudi varnostno tveganje. Zato regulacija in odgovorna uporaba postajata vse bolj pereči vprašanji. 

Prihodnost umetne inteligence

Prihodnost umetne inteligence je polna priložnosti, a tudi negotovosti. Možni scenariji segajo od sveta, v katerem UI postane ključni pomočnik človeku pri delu, učenju in reševanju globalnih izzivov, do bolj zaskrbljujočih pogledov, ko bi lahko ogrozila delovna mesta, zasebnost ali celo varnost družbe. 

Ob koncu lahko rečemo, da UI ni le tehnologija prihodnosti, temveč sedanjosti. Na nas je, da jo uporabljamo odgovorno – tako, da bo njen vpliv v dobro ljudi in družbe kot celote.