Prepoznajmo znake zasvojenosti

Pogovor je razkril dragocene poglede na sodobne oblike zasvojenosti, predvsem tiste, povezane z digitalnimi tehnologijami. Med iskrenim dialogom sta sogovornika povedala, da tehnologija sama po sebi ni sovražnik – nevarni so predvsem vsebine in načini uporabe.

"Z internetom in tehnologijo ni nič narobe. Tako kot elektrika je nujna in koristna. Nevarnost je v vsebinah in v tem, kako jih uporabljamo," opozarja Kodelja.

Od lokalne pobude do vseslovenskega gibanja

Projekt Neodvisen.si se je rodil leta 2007 kot majhna, enkratna akcija na Primorskem, a je zaradi izjemnega odziva hitro prerasel v vseslovenski program. Danes so izvedli že več kot 1.400 dogodkov, namenjenih mladim in odraslim. Kodelja in njegova ekipa so od začetka stavili na pristop brez moraliziranja – s poudarkom na pripovedi, izmenjavi mnenj in vključevanju stroke.

"Moraliziranje ne deluje. Če želiš doseči mlade, moraš ustvariti dialog, ne monologa," poudarja.

Tehnologija kot orodje – nevarnosti pa v njeni zlorabi

Digitalna doba po Kodeljevem mnenju prinaša ogromno koristi – od dostopa, znanja do novih oblik povezovanja. Toda tako kot prometna cesta, ki je koristna, a hkrati nevarna, zahteva tudi digitalni prostor usposabljanje za varno uporabo.

"Starši otroke od malega učimo varnosti v prometu, ker vemo, da je cesta nevarna. Digitalni svet je enako nevaren, a ga pogosto prepustimo naključju," pravi.

Po njegovem je ključno, da odrasli pridobijo osnovno razumevanje digitalnih zakonitosti, obenem pa gradijo zaupen odnos z mladimi, da ti lahko sami delijo svoje izkušnje in dvome.

Prepoznati pasti – ne le poznati jih

Ena od osrednjih misli pogovora je bila razlika med poznavanjem in prepoznavanjem pasti. Teorija, pravi Kodelja, sama po sebi ne varuje nikogar. Pomembno je, da znamo pravočasno zaznati situacije, ki so tvegane – pa naj bo to na potovanju, v virtualnem svetu ali v vsakdanjih odnosih.

"Poznati pasti zasvojenosti je teorija. Bistvo je, da jih znaš prepoznati – to pa je veščina," razlaga.

Kako prepoznati zasvojenost in kaj lahko storimo

Čeprav je meja med koristno uporabo in zasvojenostjo pogosto zabrisana, še posebej v digitalnem svetu, lahko prepoznavanje zgodnjih znakov zelo pripomore k preprečevanju resnejših težav.

Kot opozarja Bojan Kodelja: »Mlad človek tega ne bo prepoznal. On tega ne zmore – nima osnovnih pogojev, da bi ta zvonček slišal.«

Zato morajo biti odrasli – starši, učitelji, mentorji – še posebej pozorni na subtilne spremembe v vedenju. Med najpogostejše opozorilne znake digitalne zasvojenosti sodijo:

• opuščanje dejavnosti, ki so jih mladi prej radi počeli (šport, druženje, ustvarjanje),
• zapiranje v sobo, umik iz družbenih stikov,
• nenadne spremembe razpoloženja ali razdražljivost,
• težave s spanjem, koncentracijo in motivacijo,
• nezmožnost prekinitve uporabe kljub posledicam (npr. slabši šolski uspeh).

Pri tem digitalni svet ni nevaren sam po sebi– nevarne so vsebine, ki lahko zaradi čustvene manipulacije, algoritmov in intenzivnosti sprožijo odvisniške odzive. Telo na virtualne dražljaje reagira povsem enako kot na resnične nevarnosti:

»Možgani ne ločijo, ali si na pravem bojišču ali virtualnem. Ko sprožiš stresni hormon kortizol, telo potrebuje dolg počitek – če tega ni, pride do izgorelosti.«

Kaj lahko storimo? Po mnenju Bojana Kodelja je ključno, da ne čakamo na alarm, temveč ukrepamo prej – z gradnjo zaupanja, pogovorom in skupnimi izkušnjami.

Nevarnosti digitalne zasvojenosti

Pri visoko intenzivnih računalniških igrah ali vsebinah, ki močno vplivajo na čustva, se lahko sprožijo fiziološki odzivi, podobni tistim v resničnih nevarnostih. Prekomerna izpostavljenost lahko vodi do stresnih stanj, manipulacije z razpoloženjem in postopne izgube nadzora.

"Nov svet ima rad vodljive ljudi, mogoče celo bolj kot zasvojene. Če te ujamejo v čustveno mrežo, postaneš vodljiv," opozarja Kodelja. 

Digitalna tehnologija za razliko od klasičnih substanc odpira nov paradoks – postala je nujni del vsakdana, obenem pa nosi potencialne pasti.

"Zdi se mi, da smo z digitalnim prvič vstopili v obdobje, v katerem sta past in korist hkrati združena v enem. Pri alkoholu ali trdih drogah ne moremo govoriti o smiselni dnevni uporabi. Pri tehnologiji pa to drži," je izpostavil Nik Škrlec.

Tako je ključno, da se pogovarjamo ne le o prepovedih, temveč o razvijanju zavedanja, kje je meja med koristno uporabo in zasvojenostjo.

Priporočila za starše in odrasle

Kodelja poudarja, da so prepovedi nujne, a morajo biti podprte z razumevanjem in zaupanjem. Namesto moraliziranja predlaga skupne dejavnosti in iskrene pogovore.

"Ni dovolj reči 'ne', ker sem jaz tako rekel. Ta 'ne' mora biti konstruktiven in izhajati iz odnosa," pravi.
"Pojdite z otrokom na sladoled, izlet, fuzbal. Takrat vam bo povedal stvari, ki vam jih sicer ne bi."

Odnosi kot najboljša preventiva

Kljub tehnologiji in dostopu do informacij Kodelja verjame, da so odnosi najboljša protiutež sodobnim pastem.

"Ni preventivnega programa, ki bo to rešil. Rešitev je v odnosih – predvsem v dobrih odnosih," poudarja. "Če se vrnemo k tistemu, kar vsi poznamo – iskreni pogovori, zaupanje, skupne izkušnje – bomo znali biti protiutež tudi najhitrejšim spremembam."

Skupni imenovalec vseh zasvojenosti

Po Kodeljevem mnenju imajo vse oblike zasvojenosti skupno točko – vpliv na čustva. Ko se čustveno ravnovesje poruši, se odpre prostor za različne oblike odvisnosti.

"Ko enkrat čustvena lestvica pade, so izpolnjeni pogoji za zasvojenost – bodisi kemično bodisi digitalno," opozarja.

Zaključni nasvet

Pogovor je sklenil z zelo preprostim, a pomenljivim priporočilom:

"Zdaj, ko ste to poslušali, ugasnite zaslone in pojdite s svojim otrokom, partnerjem ali prijateljem na sladoled ali v Lipico."

S tem je še enkrat poudaril bistvo sporočila – tehnologija je orodje, ki lahko prinaša ogromno dobrega, a nas varuje le, če jo uporabljamo odgovorno, ob podpori dobrih odnosov.

Podkast Uživajmo pametno tako še naprej odpira pomembne pogovore o smiselni rabi tehnologije in nas spodbuja, da se vprašamo, kako lahko digitalne priložnosti izkoristimo brez zdrsa v njihove pasti. Pogovor z Bojanom Kodeljo je pokazal, da je pot do tega preprostejša, kot si mislimo – začne se doma, pri zaupanju in skupno preživetem času.