Priporočila za uporabo zaslonov pri mladih športnikih

V sodobnem športnem okolju so zasloni del vsakdanjika. Športniki jih uporabljajo pri analiziranju treningov, učenju tehnik, komunikaciji s trenerji in sprostitvi v prostem času. Same naprave pa niso škodljive – škodljiva je njihova pretirana, nekontrolirana in nepravilna uporaba.

Raziskave kažejo, da lahko predolgo gledanje v zaslone vodi do utrujenosti, zmanjšane koncentracije in večjih težav pri ohranjanju kakovostnega spanca. Športniki, ki pogosto pozno v noč uporabljajo telefone, tablice ali računalnike, poročajo o slabšem počutju naslednji dan, kar se neposredno odraža pri treningih in tekmovalnih nastopih. Pomanjkanje spanja ter zmanjšana osredotočenost zmanjšujeta regeneracijo mišic, vplivata na odzivni čas in povečujeta tveganje za poškodbe.

Pomembno je razumeti, da težava ni zgolj v količini časa, temveč tudi v načinu uporabe. Pasivno “scrollanje” na družbenih omrežjih je za telo in um bolj obremenjujoče kot npr. ciljno iskanje informacij o športni taktiki ali uporaba aplikacije za analizo treninga. Zmerna uporaba pomeni, da športnik zavestno izbira, kdaj in zakaj uporablja tehnologijo, pri čemer daje prednost vsebinam, ki ga podpirajo pri športnem in osebnem razvoju.

Uravnotežena raba zaslonov torej ne pomeni popolne odpovedi, temveč zgolj bolj pametno vključevanje. Športnik, ki zna nadzorovati čas pred zaslonom, si zagotovi več energije, boljši spanec in mentalno pripravljenost, kar na koncu prispeva k boljšim športnim rezultatom.

Priporočila med treningom in tekmo

Učinkovit trening in uspešen nastop zahtevata popolno osredotočenost. Ker so pametni telefoni in druge naprave stalni spremljevalci mladih športnikov, je pomembno, da se zavedajo njihovega vpliva na pripravo in izvedbo. Prekomerna uporaba zaslonov v teh trenutkih zmanjšuje koncentracijo, moti čustveno stabilnost in podaljšuje občutek utrujenosti.

Preberite praktična priporočila, ki športnikom pomagajo ohranjati optimalno pripravljenost:

1. Omejitev zaslonov med treningom

Telefon med treningom nastavite na način brez motenj ali ga odložite izven dosega.
Če uporabljate aplikacije za spremljanje treninga (npr. merjenje srčnega utripa), poskrbite, da je naprava namenjena izključno temu in ne omogoča nenehnih motenj s sporočili.
Po končanem treningu lahko rezultate pregledate skupaj s trenerjem, namesto da sproti preverjate telefon.

2. Predtekmovalna rutina brez zaslonov

Vsaj 1 uro pred treningom in 2 uri pred tekmo se izogibajte uporabi pametnih naprav.
Uporabite ta čas za mentalno pripravo: vizualizacijo nastopa, dihalne vaje ali pogovor s trenerjem in soigralci.
Če želite glasbeno motivacijo, pripravite poseben seznam pesmi vnaprej, da ni potrebe po brskanju po telefonu tik pred nastopom.

3. Po tekmovanju

Takoj po nastopu se osredotočite na regeneracijo in pogovor o izkušnji, ne na odzive na družbenih omrežjih.
Objave in deljenje rezultatov lahko počakajo – analiza skupaj s trenerjem je dragocenejša od hitrih “všečkov”.

4. Postopno razvijanje discipline

Mladim športnikom lahko pomaga, da si skupaj s trenerjem in starši postavijo jasna pravila uporabe zaslonov pred treningom in tekmo.
Sčasoma se takšna rutina spremeni v samodisciplino, ki krepi samozavest in izboljšuje športno učinkovitost.

Pa ne samo za športnike, tudi za navijače je pomembna pametna uporaba tehnologije, da ne motimo tekme in tekmovalcev, temveč zanje navijamo pametno.

Pozitivna uporaba zaslonov

Naprave so lahko odlično orodje, če jih športniki uporabljajo premišljeno in ciljno. Tehnologija ponuja številne možnosti, ki lahko podprejo napredek, izboljšajo razumevanje lastnih sposobnosti in prispevajo k večji motivaciji. Ključ je v tem, da zaslon postane pomočnik in ne motilec.

1. Analiza treningov

Številne športne aplikacije in naprave omogočajo natančno spremljanje treningov – od srčnega utripa in porabe energije do hitrosti, tehnike gibanja ali obremenitve posameznih mišičnih skupin. Posnetki vadbe so dragoceni, saj športniku in trenerju pomagajo odkriti napake, ki jih med izvajanjem težko zaznamo. Tako lahko športnik hitreje napreduje, saj se uči iz lastnih gibov in sproti popravlja izvedbo.

2. Spremljanje rezultatov in napredka

Zaslon lahko postane motivacijsko orodje, kadar športnik beleži svoj napredek skozi čas. Grafi, dnevniki treningov in digitalni zapisi omogočajo jasen pregled nad izboljšavami. To daje občutek dosežkov in dodatno motivacijo za nadaljnje delo. Mladi športniki se tako naučijo postavljati realne cilje in spremljati svoj razvoj na objektiven način.

3. Izobraževanje in razvoj znanja

Digitalna okolja ponujajo dostop do strokovnih vsebin, vaj, predavanj in izkušenj uspešnih športnikov. Mladi lahko z videi spoznajo nove tehnike, si ogledajo primere najboljših praks ali pridobijo nasvete o prehrani, regeneraciji in psihološki pripravi. Takšna uporaba zaslona krepi samozavedanje in širši pogled na športni razvoj.

4. Uporaba z jasnim namenom

Največja razlika med koristno in škodljivo rabo zaslonov je v namenu. Če športnik poseže po telefonu zato, da bi analiziral trening ali pridobil znanje, je to primer pozitivne uporabe. Če pa je uporaba le bežen pobeg v družbena omrežja, lahko hitro oslabi fokus. Zavestna, ciljno usmerjena uporaba je zato temelj pozitivnega odnosa do zaslonov.

Alternativne dejavnosti

Čeprav so zasloni del vsakdana, je pomembno, da športniki poiščejo ravnovesje in svoj prosti čas zapolnijo tudi z dejavnostmi, ki jih krepijo na drugačen način. Ena najučinkovitejših strategij je preživljanje več časa na prostem. Dejavnosti, kot so hoja, kolesarjenje, plavanje ali igranje ekipnih iger zunaj, seveda prinašajo fizične koristi, hkrati pa sproščajo um in zmanjšujejo potrebo po digitalni stimulaciji.

Poleg gibanja na prostem so pomembni tudi družbeni stiki v živo. Mladi športniki se pogosto povezujejo na družbenih omrežjih, a osebni stiki prinašajo veliko več – krepijo občutek pripadnosti, razvijajo komunikacijske veščine in povečujejo čustveno stabilnost. Skupno druženje po treningih, pogovor s soigralci ali skupinske igre brez naprav gradijo odnose, ki podpirajo športno in osebno rast.

Poseben pomen imajo tudi sprostitvene tehnike brez zaslonov. Dihalne vaje, joga, raztezanje ali meditacija pomagajo pri regeneraciji, zmanjšujejo stres in izboljšujejo zbranost. Te metode ne zahtevajo tehnologije, a imajo močan vpliv na počutje in pripravljenost športnika.

Posebna priporočila za mlade športnike

Mladi športniki so zaradi šolskih obveznosti, treningov in družabnega življenja še posebej občutljivi za vpliv zaslonov. Prav zato je smiselno oblikovati jasna pravila in rutine, ki jim pomagajo ohranjati ravnovesje med športom, učenjem in prostim časom.

1. Omejitev časa pred zaslonom

Starost 6–12 let: največ uro in pol dnevno, izven šolskih obveznosti.
Starost 13–18 let: največ dve uri dnevno, ne da bi to vplivalo na spanec ali trening.
Pomembno je, da čas pred zaslonom ni neposredno pred spanjem ali treningom.

2. Vzpostavitev rutine

Prioriteta naj bo spanec: za mlade športnike je nujnih 8–10 ur kakovostnega spanca na noč.
Redna telesna aktivnost: poleg treningov naj vključujejo tudi gibanje na prostem brez tehnologije (npr. igre na igrišču, kolesarjenje, sprehodi).
Druženje v živo: osebni stiki s prijatelji, soigralci in družino krepijo psihološko odpornost in zmanjšujejo potrebo po virtualnih stikih.

3. Vloga staršev in trenerjev

Starši naj bodo vzor – tudi sami naj uravnoteženo uporabljajo zaslone.
Trenerji lahko mlade usmerjajo k zavedanju, da je zaslon pomoč pri športu, ne pa nadomestilo za gibanje in druženje.
Dogovorjena “pravila uporabe” (npr. brez mobitelov med treningi in pred tekmami) pomagajo ustvariti zdrave navade.

Z jasnimi mejami, dosledno rutino in podporo odraslih lahko mladi športniki razvijejo zdrave digitalne navade, ki jim bodo koristile v športu in vsakodnevnem življenju.

Zasloni so postali stalni del življenja mladih športnikov, a njihov vpliv je odvisen predvsem od načina uporabe. Če so prisotni kot orodje za učenje, analizo treningov ali pridobivanje znanja, lahko pomembno prispevajo k napredku in motivaciji. Kadar pa prevladata nekontrolirano “scrollanje” in pasivna raba, zasloni hitro postanejo ovira – poslabšajo spanec, zmanjšajo koncentracijo in odvzamejo dragocen čas, ki bi ga športniki potrebovali za regeneracijo, gibanje in osebne stike.

Ključ do ravnovesja je v zmernosti, jasnih pravilih in zdravi rutini. Mladi športniki naj se z našo pomočjo naučijo prepoznati, kdaj jim tehnologija pomaga in kdaj jih ovira pri doseganju športnih ciljev. Podporo pri tem jim lahko nudijo starši, trenerji in vrstniki, ki skupaj oblikujejo okolje, v katerem so prioriteta spanje, gibanje, druženje v živo in osebni razvoj.

Pravilno usmerjena uporaba zaslonov ne pomeni odpovedi tehnologiji, temveč njeno pametno vključevanje v vsakdan. Uživajmo pametno in odgovorno uporabljamo tehnologijo – naj nam bo v pomoč pri treningih, ne ovira.