Test na dlani: Google Pixel 11 Pro

Mobiteli Pixel ostajajo telefoni za posameznike, ki jim je mar za čisto okolje, bogato založeno z umetno inteligenco, algoritme za izboljšave fotografij, samosvojo razporeditev bočnih tipk in nekatere druge posebnosti – milo rečeno.

Google na mobitele gleda drugače od drugih proizvajalcev. Strojnemu delu dajo le toliko pozornosti, da njihove aplikacije in algoritmi delujejo optimalno. Gre torej za usklajenost, ki je značilna zgolj še za Applove iPhone. Od tu nekatere posebnosti, ki v najboljšem primeru zahtevajo privajanje.

Glede tega lahko rečem naslednje: Pixel 9 Pro sem uporabljal dobro leto in se privadil na vse, razen na to, da je tipka za vklop nad tipko za jakost zvoka. Premagal bi tudi to oviro, če se ves ta čas ne bi igral s četico drugih mobitelov s standardno postavitvijo teh tipk.

Toda če je samo to, potem ovir, da začnete uporabljati letošnji Googlov model, pravzaprav ni.

Kakovostno in dokaj samosvoje ohišje

Mobiteli Pixel že nekaj časa ostajajo enaki. Izboklina z objektivi treh zadnjih kamer je za dlako ožja. Tega ne bi opazil, če ne bi bilo to posebej poudarjeno ob predstavitvi. Druge mere ohišja so »tu nekje«. Pixel 11 Pro morebiti ni najtanjši mobitel na trgu, a ravno tako ne sodi med debelejše. Dejal bi, da je v območju »Zlatolaske«. Pravšnja velikost, debelost in dodal bom še zmogljivost, da bo zadovoljil večino. Z izjemo igričarjev. A do tja še pridemo. Pridodal bom še, da se mi zdi priročnejši od modela Pixel 11 Pro XL, katerega glavna odlika je še nekoliko večji zaslon.

Na test sem dobil rožnato izvedbo s kovinskim okvirjem v rožnato zlatem odtenku. Morda malce kičasto, a je ta kombinacija v primerjavi s črnim, olivno zelenim ali modrikasto sivim ohišjem še najbolj izstopajoča in najmanj dolgočasna. Zlahka bi se privadil nanjo, čeprav so jo namenili nežnejšemu spolu in ne meni.

Zanimivo je, da se na njej prstni odtisi pretirano ne poznajo in da ohišje kljub sijoči površini na vsakem koraku ne drsi pretirano iz dlani. Vse to postane manj pomembno, ko mobitel zaščitite z ovitkom ali etuijem. Skoraj nujno je, kajti ohišje je z izjemo aluminijastega okvirja iz utrjenega stekla. Ta pač ni najboljši prijatelj trdih tal, ko trčita eden ob drugega.

Iz Googlove perspektive odlične zmogljivosti

Dejal sem, da je na strojno opremo treba gledati iz Googlove in ne iz perspektive morebitnega kupca. Najbolj se to pozna pri zmogljivosti procesorja. Google ne skriva, da je zanj pomembno optimalno delovanje umetne inteligence. Ker je večina algoritmov, ki jih srečujemo na mobitelih s sistemom Android, njegovih, je jasno, da so procesor optimizirali zanje, in ne obratno. To se pozna pri dobrih eno- in večjedrnih zmogljivostih ter zmogljivostih nevronske enote, medtem ko rahlo škriplje pri grafičnih.

No, pa smo prišli do iger. Genshin Impact preprosto ni delovala. Namesto lepega sveta sem na zaslonu opazoval enovito rožnato »fleho«. Morebiti so pozneje težavo odpravili, a ko sem mobitel testiral, ta igra na mobitelu Pixel ni delovala. Ker so verjetno še kakšne težave z delovanjem grafično zahtevnih iger, je najbolj preprosto reči, da mobitel preprosto ni primeren za igričarje.

Da so grafične zmogljivosti v primerjavi z mobiteli višjega razreda s procesorji Snapdragon 8 Elite slabše, ne vpliva kaj dosti na segrevanje ohišja. Ob obremenitvi je segrevanje še kako prisotno in sistem je prisiljen omejiti hitrost jeder. Google se tudi še ni odločil za baterije z večjo vsebnostjo silicija in ogljika na anodi. Avtonomija je posledično nižja, kot bi v teoriji lahko bila, a še vedno zadovoljiva. Od petih ur v pogojih obremenitvenega testa do 20 ur predvajanja videa. Na polnjenje vsak drugi dan pozabite, a da ne bi zdržal do večera celo v primeru zahtevnejše in pogostejše uporabe, vam ni treba skrbeti.

Dobra novica je, da so se z letošnjim modelom poslovili od različice s 128 gigabajti delovnega pomnilnika. Iz prakse vam povem, da je prostega prostora, ko odšteješ sistem in nujne aplikacije, preprosto premalo za fotografije in videoposnetke. Na hranjenje v oblaku se kajpada ne bi zanašal, saj je to eden od načinov, kako želi Google od nas iztisniti še nekaj denarja.

Zaslon je še ena dobra plat tega mobitela. Odličen je, a to se od naprave višjega cenovnega razreda preprosto pričakuje. Barve, kontrast, dinamični razpon, ločljivost in 120-herčno osveževanje so na visoki ravni. Manj sta me navdušila zvočnika. A to je pričakovano. Glasnost je dokaj primerna za mirno sobo, le nizki toni ponovno ne prepričajo. Za primerno zvočno kuliso filmov ali uživanje v glasbi so dobre slušalke skoraj nujne.

Popolnoma integrirana umetna inteligenca

Googlovi mobiteli so za marsikoga zanimivi zaradi čistega in nezahtevnega okolja. Postopek prve aktivacije je za moj okus še vedno predolg in zahteva preveč potrditev, a potem v okolju ni nepotrebnih aplikacij in za to, da vse deluje, kot mora, je dovolj en račun. Googlov in noben drug.

Po drugi strani ne gre brez kompromisov. Na voljo je manj možnosti prilagajanja, na domačem zaslonu pa bodo »prikazana« polja ali informacije. Še najbolj me je zmotilo, da še vedno ne morete popolnoma umakniti polja za Googlovo iskanje, ki je »zabetonirano« na dnu domačega zaslona.

Od drugih mobitelov s sistemom Android se telefoni Pixel razlikujejo v dostopnosti umetne inteligence. Vsi po vrsti imajo Googlovo, a nikjer ni tako globoko integrirana v sistem. Nisem opazil, da bi moral karkoli v nastavitvah dovoliti ali vključiti. Umetna inteligenca je preprosto vseprisotna, na mestu oziroma v Googlovih aplikacijah, kjer jo pričakujete, in še marsikje drugje. To je še najbolj očitno v fotografski aplikaciji. Googlova fotografija pač temelji na algoritmih.

Ko ima prste vmes umetna inteligenca

Zdi se, da so objektivi in tipala kamer izbrani tako, da zagotovijo najboljše možne gole podatke, na podlagi katerih algoritmi naredijo fotografije. Google ni sklenil partnerstva s fotografskimi eksperti, niti se zapletel v boj, kdo bo imel več pik ali fizično večje tipalo. Očitno je pot prava, kajti mobiteli Pixel se že vrsto let uvrščajo v vrh po kakovosti fotografij.

V dnevnih razmerah je opaziti manjše razlike v barvah fotografij širokokotne in drugih dveh kamer. Ne vem čisto natančno, ali so prve v prizorih, na katerih so bolj izraženi svetli in temni deli, za odtenek preveč svetle ali druge pretemne.

No, vsaj barve so dokaj konstantne, čeprav se bo kdo pritožil, da so preveč zadržane, namesto da bi bile živahne. Ker imajo tipala dovolj pik, nisem opazil, da bi bilo podrobnosti premalo. Prijetno so me presenetile fotografije s širokim pogledom, saj geometrija ni pretirano podrta in na robovih ni opaziti mehčanja prizora. Podobno je na drugi strani goriščnic.

Google je izboljšal tipalo, zaradi česar je kakovost pri petkratni povečavi dobra, uporabna pa ostaja še pri desetkratni. Pri slednji algoritmi seveda že opravijo precej dela, vendar podrobnosti ne izginejo tako hitro, kot bi pričakoval. Še pomembnejše je, da je prehod med glavno in kamero z optično povečavo manj opazen, zato je povečava v praksi naravnejša.

Na voljo je celo 120-kratna povečava, ki je predvsem prikaz, koliko dela danes opravijo algoritmi. V določenih primerih zna rezultat presenetiti, vendar to ni povečava, ki bi jo pogosto uporabljal.

V slabši svetlobi in ponoči se zadeve nekoliko obrnejo. Očitnejša postane manjša svetlobna občutljivost širokokotne kamere, na desetkratno povečanih fotografijah pa se, če nimate popolnoma mirne roke, pojavijo težave z ostrenjem. Algoritmi pri slednjih za moj okus preveč zmehčajo prizor. Čeprav so fotografije glavne kamere za odtenek boljše, je praktično vseeno, za katero kamero se boste v takšnih razmerah odločili. Kadar je roka mirna in prizor primerno kadriran, boste s fotografijami zadovoljni.

Video je naslednja močna plat tega mobitela. Vsi elementi, od barv in dinamike do ostrine in jasnosti, so na visoki ravni. Ne samo podnevi, tudi ponoči. Širokokotna kamera se v slabših razmerah izkaže za malo slabšo, a je video še vedno zadovoljivo dober, brez pretiranih nejasnosti, šuma in težav z ostrenjem. Ker ta kamera ni optično stabilizirana, je mirna roka ponovno pogoj dobrih posnetkov.

Sklepna beseda za Google Pixel 11 Pro

Modeli Google Pixel 11 so posebneži na trgu mobitelov višjega cenovnega razreda s sistemom Android. Procesor se ne more postaviti ob bok najboljšim, a vrzel omili boljša integracija s sistemom. Hkrati je ta očiščen vseh nepotrebnih elementov, lep in predvsem preprost za uporabo.

Tri kamere zagotovijo fotografsko vsestranskost in delno s pomočjo algoritmov umetne inteligence s tozadevno najboljšimi mobiteli primerljivo kakovost fotografij. Problem so slabše grafične zmogljivosti in odsotnost gonilnikov za procesor, zaradi česar sem imel težave z igro Genshin Impact. Verjetno je težav še nekaj, zato je najbolj preprosto reči, da mobitel ni primeren za igričarje.

Obenem se morate privaditi še na nekaj posebnosti, na primer na vrstni red bočnih tipk. A ko to »osvojite«, vas bo Googlov mobitel prijetno presenetil.