Test na dlani: Google Pixel 10 Pro

Googlovi letošnji mobiteli Pixel celo najbolj od vseh potrjujejo načelo, da nima smisla menjati oblike, za katero proizvajalec meni, da je primerna in obenem samosvoja. Tega ne morem zanikati. Po drugi strani pa to pomeni, da letošnjega in lanskega modela s prostim očesom ne moreš ločiti. Še več podobnosti je pod pokrovom, saj so poleg novega procesorja zgolj rahlo nadgradili svetilnost zaslona in kapaciteto baterije.

Korektno izdelan, morda le malce na težji strani

Google Pixel 10 Pro je po vseh merilih korektno izdelan mobitel. Bleščeči robovi iz aluminija poleg prestižnega videza poskrbijo za dober oprijem, matirana hrbtna plošča pa ni prevelik magnet za mastne madeže, in to mi je všeč. Ker Google ni pretiraval s tanjšanjem ohišja, vodoravna izboklina z objektivi pretirano ne izstopa. Hkrati tudi ni prevelika in večinoma ne poslabša uporabe v vodoravnem položaju. Čeprav sem torej leče mazal zgolj občasno, je zaščitni ovitek priporočljiv, saj nesreča nikdar ne počiva in je zadnja plošča potlej praktično v eni ravnini.

Do tu vse lepo in prav. Hitro in natančno delovanje ultrazvočnega tipala prstnih odtisov pod zaslonom v marsičem poenostavi uporabo, nakar nastopi svojevrstni izziv. Nanj se morate navaditi. Druge poti ni. Postavitev bočnih tipk je napačna. Kje ste že slišali, da je tipka za vklop nad tisto za prilagajanje jakosti zvoka? Zlahka uganete, kolikokrat se je telefon po nesreči izključil, ko sem želel povečati glasnost. Čeprav lanski mobitel uporabljam že pol leta, se na to njegovo posebnost nikakor ne morem privaditi. Delno tudi zato ne, ker sočasno uporabljam še druge mobitele, ki imajo vsi po vrsti obratno postavljeni tipki. Razloga ne poznam, a sumim, da se Google želi, kjerkoli je to mogoče, diferencirati od drugih.

Dva koraka naprej, en nazaj

Google v svojih mobitelih uporablja lastni procesor, ki pa se po zmogljivosti, tega ni mogoče spregledati, ne more meriti z najboljšimi. Letos so dosegli večji napredek od pričakovanega. Prešli so na 3-nanometrski proces izdelave ter za več kot 30 odstotkov izboljšali eno- in večjedrne zmogljivosti ter zmogljivost nevronske enote.

Manjša težava je, da je sprememba grafične enote te zmogljivosti zmanjšala skoraj na polovico. Googlova strategija je tu bolj ali manj jasna. Zanje je pomembno odlično delovanje algoritmov umetne inteligence in jim ni posebej mar, če zaradi tega Pixel 10 Pro ni najprimernejši za igranje mobilnih iger. Te sicer delujejo, a izkušnja ni enaka izkušnji drugih premijskih mobitelov. Dodaten izziv je lahko tudi segrevanje ohišja, ko je procesor obremenjen do skrajnih zmogljivosti. Redko, če sploh, se v praksi znajdete v takšni situaciji, a kljub temu je omejevanje takta na približno šestdeset odstotkov nazivnega precej konkretno.

Naj še enkrat poudarim – da ne bo dileme – kljub na papirju slabšim zmogljivostim procesorja je delovanje okolja tekoče in gladko, algoritmi umetne inteligence delujejo odlično in podobno velja za večino aplikacij. Kvečjemu pri kakšni res zahtevni aplikaciji se lahko pokažejo omejitve procesorja in slabše hlajenje. Ravno tako ni sprememb v avtonomiji. Mobitel bo brez težav zdržal do večera. Natančnejši vpogled pokaže, da zdrži od približno štiri ure in pol pri polni obremenitvi do dobrih šestnajst ur gledanja videa na YouTubu. Res hitrega polnjenja še vedno ni.

Za nekatere je zaslon premajhen, drugim se bo zdel ravno pravšnji. Z manjšim mobitelom je lažje rokovati in ga pospraviti v žep, večji zaslon pa pride do izraza pri slabšem vidu ali pogosti uporabi za urejanje fotografij in montažo videa. V teh primerih ni nikdar prevelik. Prej bi dejal, da je optimalne velikosti, medtem ko je tisti v modelu XL že na strani prevelikega. Glede kakovosti ni nikakršnih pomislekov. Osveževanje do 120 hercev, živahne barve, dober kontrast in dovolj visoka svetilnost za uporabo na prostem. Na voljo sta le dva načina prikaza barv, naravni in tisto, kar Google imenuje prilagodljive barve. Drugi proizvajalci ta način imenujejo živahen. Na voljo je tudi vedno vključen zaslon z uro, vremenskimi podatki in obvestili.

Od preostalega bi omenil še pomnilnik oziroma napotek. 128 GB bo za marsikoga premalo, zato se je smiselno odločiti vsaj za 256 GB.

Do potankosti premišljeno okolje, vendar …

Okolja se hitro privadiš. Redkokatero okolje pri mobitelu s sistemom Android je tako čisto, premišljeno in brez nepotrebnih aplikacij, hkrati pa globoko integrirano z algoritmi umetne inteligence.

Brez težav iščete z obkroževanjem, prilagajate fotografije, prevajate in izkoriščate umetno inteligenco v fotografski aplikaciji. Seveda je na voljo tudi Gemini. Kljub temu ni vse popolno. Okolje je takšno, kakršno si ga je Google zamislil, z omejitvami njegovega pogleda na pravilno uporabo.

Največja težava je zelo omejena možnost poosebljanja. Dokaj hitro trčite ob oviro, ko želite na primer prilagoditi vrstico z datumom in vremenom na domačem zaslonu, ki pri velikosti pisave, barvi in položaju morda ni usklajena z ozadjem. Lahko poskušate, kolikor želite, elementa ni mogoče prilagoditi. Podobno velja za iskalno polje pod vrstico z ikonami. Ni ga mogoče izbrisati ali prestaviti. Možna je zamenjava zaganjalnika z Niagara ali Nova Launcherjem, a s tem izgubite minimalistično estetiko Googlovega vmesnika.

Kamer se tokrat niso dotikali

Nikjer nisem zasledil, da bi bile kamere drugačne od lanskih. Tipala in leče so verjetno bolj ali manj nespremenjeni, zato je rahlo boljša kakovost fotografij predvsem posledica izboljšanega procesorja in programskih algoritmov. Razlike so majhne in težko opazne. 

Vse tri kamere reproducirajo lepe barve, veliko podrobnosti, dober dinamični razpon in primerno ostrino. V slabših svetlobnih razmerah je pri širokokotni kameri opazna izguba ostrine na robovih, a ni kritična.

Morda me je rahlo zmotilo le to, da so povečane fotografije nekoliko mehkejše. Nič ni narobe s tem, le v določenih trenutkih bi si želel več ostrine. Googlovi Pixli ohranjajo tendenco do živahnejših barv in prednosti pri dinamičnem razponu, vendar so fotografije nekoliko temnejše in kontrastnejše. Večini se bodo svetlejše zdele lepše. Google v tem pogledu ohranja svojo dolgoletno filozofijo rahlo podosvetljenih posnetkov, s katerimi se izogne presvetljenim delom.

Odličen je tudi video. Slika je morda nekoliko umetna in preostra, a vseeno pomeni napredek v primerjavi s prejšnjimi modeli.

Sklepna beseda za Google Pixel 10 Pro

Google Pixel 10 Pro je nedvomno popestritev ponudbe. Kljub dobrim fotografskim zmogljivostim in premišljeni zasnovi se je nanj treba privaditi. Nekatere bo zmotilo eno samo ležišče za kartico SIM in zamenjan vrstni red bočnih tipk, še bolj pa razmeroma omejene možnosti poosebljanja okolja. To zna pri določenih uporabnikih pretehtati pred čistim sistemom brez nepotrebnih aplikacij.

Pixel ima hkrati pomembno prednost. Od vseh ponuja največ umetne inteligence in bo med prvimi deležen novosti. Sedemletna podpora je še en plus, ki ga ni mogoče prezreti. Tehtanje za in proti tako ni tako preprosto, kot bi se morda zdelo.