Pametni starši, varni otroci

Govorila sta o temi, ki se dotika vsake družine z otroki: kako otroke naučiti varne in odgovorne rabe interneta.

»V digitalnem svetu je znanje naša najboljša zaščita. Ko starši razumejo spletne izzive svojih otrok, lahko postanejo prvi vir zaupanja. Pogovor, iskreni primeri in zgled so tisti, ki mlade učijo razmišljati, preden kliknejo – in prav ta trenutek razmisleka ustvarja varnejši digitalni svet.«

»Starši in skrbniki bodite otrokom vzor. Ne moremo pričakovati, da se bo otrok v digitalnem svetu vedel varno, če bomo mi odrasli uporabljali geslo ‘abc123’ in klikali vsepovprek,« je izpostavila Živa Drobnič Kvartuč.

Kako začeti pogovor o digitalnem svetu

Gostja poudarja, da se učenje o varni rabi interneta začne v trenutku, ko otrok prvič prime tablico, telefon ali računalnik. Takrat je ključna prisotnost staršev, ki naj z otrokom raziskujejo in mu razložijo nastavitve, ne pa le prepustijo naprave v uporabo.

»Pomembno je, da izhajamo iz otrokovega sveta – kaj ga zanima, kaj zanima njegove vrstnike,« pravi Živa Drobnič Kvartuč. »Če mu digitalni svet predstavimo s primerom, ki mu je blizu, bo vse razumel veliko hitreje.«

Digitalni odtis – nevidna sled na internetu

Ena prvih tem, ki jih starši lahko načnejo z otroki, je digitalni odtis – vse, kar o sebi pustimo na spletu.

»Če otroku samo rečeš, da vse, kar napiše, ostane na internetu, ga bo hitro minilo poslušanje,« opozarja Živa. »Zato je bolje pokazati primer – komentar pod člankom, ki ni primeren, ali fotografijo z zabave – in ga vprašati: ‘Bi ti bilo prav, da to vidi tvoj učitelj ali bodoči delodajalec?’«

Takšen pogovor, poudarja, ni “soljenje pameti”, ampak spodbujanje razmisleka in empatije. »Naj otrok sam pove, kaj se mu zdi prav ali narobe. Tako bo o tem resno razmislil. Pomembno je, da otroka spodbujamo, naj premisli o primernosti objav na spletu.«

Kako o nevarnostih, ne da bi prestrašili

Ena izmed največjih napak, ki jih starši pogosto delajo, je pretirano strašenje otrok z nevarnostmi spleta.

»Nočemo, da bi se otrok zaradi strahu zaprl vase in se digitalnemu svetu izogibal. Internet ni sovražnik, ampak orodje,« poudarja Živa.

Staršem svetuje, naj pri učenju uporabijo interaktivne vsebine, kot so videoposnetki in igre. Tako lahko otroci in starši na igriv način spoznajo, kako prepoznati spletne prevare ali neprimerne vsebine, gradijo dober odnos, zaupanje in skrbijo za prenos znanja.

Družbena omrežja in nastavitve zasebnosti

Ker otroci pogosto že v osnovni šoli uporabljajo družbena omrežja, je pomembno, da starši skupaj z njimi pregledajo nastavitve zasebnosti.

»Ni treba biti nadzornik, ampak mentor. Z otrokom se usedemo, pogledamo, ali je profil javen ali zaseben, kdo ga lahko doda med prijatelje, kdo mu lahko piše. Tako se učimo skupaj,« svetuje sogovornica.

Starši naj preverijo tudi, katere podatke aplikacije zbirajo. »Beležka ne potrebuje dostopa do mikrofona, družbeno omrežje pa ne potrebuje lokacije ves čas,« opozarja Živa.

Gesla – koristen izziv za vso družino

Eden od najzanimivejših delov pogovora je bil namenjen ustvarjanju varnih gesel. Živa Drobnič Kvartuč predlaga, da starši otrokom pomagajo izbrati geslo v obliki preproste fraze, ki jo poznajo le oni in si jo lahko zapomnijo.

Varna gesla so kot digitalni ključi - naj bodo dovolj dolga, močna, unikatna in z nikomer jih ne delimo (razen npr. starši in skrbniki).

Poskusimo še z enim odličnim primerom, saj vaja dela mojstra: "Igram Fortnite za vikend."

Živa svetuje:

• začetnice zapišite z velikimi črkami: IFV
• dodajte simbol: npr. !
• določene črke lahko zamenjate s številkami (npr. I = 1, e = 3, a = @/4 ...)
• dodajte najljubšo številko: npr. 3
• dodajte leto, ko ste začeli igrati: npr. 2021
• geslo: Igr@mFnV1k3nd!32021

POZOR: Ker sta gesli že razkriti, ju nikar ne uporabljajte – gre le za primera, kako ustvariti svoje unikatno geslo.

Nik Škrlec na pobudo Žive Drobnič Kvartuč, naj zaradi večje varnosti in boljše zaščite gesla menjamo vsako leto, predlaga, da bi ustvarjanje kreativnih gesel lahko postala nova družinska igra – vsako leto se na primer 1. januarja vsi skupaj usedemo za mizo in ustvarjamo nova gesla. »Tako utrjujemo varnostne navade, hkrati pa naredimo nekaj koristnega na zabaven način.«

Dvofaktorska avtentikacija in ponastavljanje gesel

Starši naj otroke naučijo tudi, kaj pomeni dvofaktorska avtentikacija (2FA) – dodatna plast zaščite pri prijavi v spletne račune. 

»Za mlajše je smiselno, da so pri tem vključeni starši,« pravi Živa. »Ko otrok razume postopek, naj ga prvič izvede skupaj s staršem – tako se bo naučil, da je to nekaj povsem običajnega. Morda se ime dvofaktorska avtentikacija sliši zapleteno, a uporaba je enostavna. Predvsem pa nam omogoča večjo varnost na internetu.«

Za družine z več računi se lahko izkažejo koristni tudi t. i. upravljalniki gesel (password managerji). Ti omogočajo varno shranjevanje gesel, samodejno prijavo in ustvarjanje močnih, unikatnih gesel za vsako storitev. Pri mlajših otrocih naj imajo do teh orodij dostop starši, saj lahko pomagajo pri obnovitvi gesel ali preverjanju varnosti, starejši otroci pa se upravljalnike gesel postopoma naučijo uporabljati samostojno.

Prav tako je pametno, da se pri ustvarjanju računov za obnovitev gesel navede kontakt staršev, saj to lahko reši marsikatero težavo, ko otrok pozabi geslo.

Zaščita naprav – osnovna digitalna higiena

Na področju naprav Živa Drobnič Kvartuč svetuje osnovno digitalno higieno: antivirusno zaščito, redne posodobitve, samodejno zaklepanje zaslona in pozornost pri nameščanju aplikacij.

V pogovoru se dotakne tudi pogoste dileme – ali se otroci lahko povezujejo na brezplačna javna omrežja. Opozarja, da so ta pogosto nezaščitena in izpostavljena prestrezanju podatkov, še posebej tista, ki nimajo varnostnega gesla. Javni WiFi-ji nimajo vedno vseh potrebnih varnostnih mehanizmov, zato obstaja nevarnost, da se nekdo vrine v to komunikacijo in jo prestreza, kar pomeni, da lahko tako pride do sporočil, ki jih pošiljamo, npr. do gesel, šolskih dokumentov, slik.

Pojavljajo se tudi lažne WiFi-točke, ki jih postavljajo napadalci, zato moramo biti previdni. Najbolj varno je, če uporabljamo svoj prenos podatkov, če pa se že priklapljamo na WiFi-omrežje, pa uporabimo znane WiFi-točke, ki so zaščitene z geslom. 

Omejitve in ravnotežje

Za mlajše otroke je koristno, da skupaj s starši postavijo časovne in vsebinske omejitve uporabe naprav. Tako imenovana funkcija “screen time” ali aplikacije, kot sta Family Link (Android) in Screen Time (Apple), omogočajo vpogled v to, koliko časa otrok preživi na telefonu in v katerih aplikacijah. Ključ ni v prepovedih, ampak v pogovoru in uravnoteženi rabi.

»Telefon ni igrača, je osebna naprava, ki hrani ogromno podatkov. Naučimo otroke, da ne odpirajo neznanih povezav, ne prenašajo aplikacij iz sumljivih virov in ne puščajo odklenjenih zaslonov telefonov in računalnikov.«

Pri tem Živa izpostavi tudi pomen storitve Varen splet, ki omogoča varnejše brskanje po spletu. Storitev Varen splet na ravni omrežja in na izbranih mobilnih napravah sistemsko blokira spletne strani, ki jih prepozna kot tvegane. Staršem omogoča, da na napravi otroka tudi dodatno nastavijo časovne in vsebinske omejitve in mu tako onemogočijo dostop do neprimernih vsebin, kot so vsebine za odrasle, nasilne vsebine ali oglasi.

»Ni treba vsega ročno nastavljati – sistem že vsebuje predloge, starši pa lahko sami izberejo stopnjo zaščite,« pojasni in dodaja, da je storitev Varen splet odličen pripomoček, še vedno pa ne smemo pozabiti na lastno previdnost. 

Nevarni spletni izzivi

Na družbenih omrežjih se pogosto pojavljajo t. i. izzivi, ki spodbujajo k nevarnim dejanjem – od zauživanja neznanih snovi do izzivov na cesti. Starši naj o tem spregovorijo z otroki in jih spodbudijo, naj o takšnih vsebinah razmišljajo kritično ter se ne pustijo vplivu vrstnikov.

Prepoznavanje spletnih prevar

Ena od ključnih tem je prepoznavanje phishinga – lažnih sporočil in povezav.

»Skoraj vsak od staršev je že dobil SMS, v katerem se lažno predstavlja banka,« pravi. Otroke je treba naučiti, da preverijo pošiljatelja, se vprašajo, ali jih sporočilo sili v naglo ukrepanje, in nikoli ne klikajo na sumljive povezave.

Umetna inteligenca in zasebnost otrok

Tudi umetna inteligenca prinaša nove izzive. Živa Drobnič Kvartuč opozarja, da UI-orodja niso nezmotljiva, vseeno pa lahko podatke uporabljajo za učenje.

»Otroku razložimo: kar ne bi povedal neznancu na ulici, naj tega ne vpisuje v UI-orodja. Če napišejo naslov, šolo, rojstni datum – to se nekje shrani,« opozarja.

Hkrati svetuje, naj starši pogledajo pogoje uporabe orodij, ki jih otroci uporabljajo.

Spletne pasti in odnosi z neznanci

Eden najobčutljivejših delov pogovora se je dotaknil spletnega nasilja (cyberbullying) in groominga – ko se odrasli pretvarjajo, da so otroci, in poskušajo vzpostaviti zaupanje za kasnejše izsiljevanje.

Živa meni, da je nujno, da se starši in skrbniki z otroki in mladostniki o teh temah odkrito pogovarjamo, brez strašenja, zgolj s pomočjo vprašanj, ki spodbujajo razmislek: »Kaj bi naredil, če bi ti pisal nekdo, ki ga ne poznaš, in te povabil, da mu pošlješ sliko? Kaj bi svetoval prijatelju v tej situaciji?«

Pomembno je, da otroci vedo, da je o teh stvareh varno govoriti – z učitelji, svetovalci ali starši.

Pravilo treh vprašanj za preverjanje lažnih profilov

Prav tako naj bodo pozorni na lažne profile. »Če nisi prepričan, da piše prava oseba, uporabi pravilo treh vprašanj. To pomeni, da osebi postaviš tri osebna vprašanja, na katera bi z lahkoto odgovorila le prava oseba. Če odgovori niso smiselni, gre verjetno za ponarejen račun.« Hitro lahko preverimo tudi pri prijatelju - ga pokličemo in vprašamo, ali nam je res on pisal. Zlorabe se dogajajo, zato naj nam ne bo nerodno preveriti, previdnost ni nikoli odveč.

Spletni nakupi – finančna varnost otrok

Spletne igre in aplikacije so za otroke mamljive, ker ponujajo hitre nakupe in nadgradnje. Živa svetuje, naj otrok najprej vse nakupe izvaja s starši, kasneje, ko so otroci večji, pa priporoča uvedbo mesečnega limita ali predplačniške kartice, s čimer starši ohranijo nadzor, otrok pa se uči odgovorne rabe.

»Najmlajšim ne bi dovolila samostojnih nakupov. Pri starejših pa je pomembno, da poznajo znake lažnih strani – na primer čudne domene ali sumljive naslove,« dodaja.

Kot primerno prakso izpostavlja: »Vzpostavimo nek odnos, v katerem nam bo otrok, če bo želel opraviti kakšen nakup, povedal. V okviru starševskih kontrol, ki so vgrajene v mobilne naprave, se da nastaviti, da je za vsak spletni nakup otroka potrebna potrditev starša. Če pa mu dovolite samostojne nakupe, pa se lahko dogovorite, da je mesečni limit deset evrov in da dobi kakšno predplačniško kartico ali darilni bon, in to je največ, kar lahko porabi.«

Najpomembnejše vodilo: bodite otrokom zgled

Pogovor lahko povzamemo s preprostim, a ključnim sporočilom: Starši, bodite otrokom zgled. Internet ni nekaj, česar se moramo bati, ampak prostor, kjer lahko rastemo – če ga uporabljamo odgovorno in z znanjem.

Živa Drobnič Kvartuč staršem svetuje, naj nastopajo kot mentorji, ne nadzorniki. 

Kje najti dodatne vire

Za vse, ki želite več informacij o varni rabi spleta, je sogovornica priporočila naslednje vire:

• telekom.si/pametno – vsebuje strokovne članke, podkaste z zanimivimi gosti, prvo pogodbo, družinski načrt, igro spomin in interaktivni kviz Je res?, v katerem lahko preverite, kako dobro prepoznate spletne iluzije;
• www.logout.org – pomoč in preventiva pri prekomerni rabi digitalnih tehnologij;
• Tom telefon (116 111) – številka za otroke in mladostnike v stiski, tudi ob spletnih težavah;
• Neodvisen.si in Neodvisen.TV – nasveti strokovnjakov o digitalnih odvisnostih in varnejši rabi spleta; 
• Safe.si – vsebine, prilagojene staršem, učiteljem in otrokom.

Epizoda podkasta Uživajmo pametno z Živo Drobnič Kvartuč prinaša zelo konkretne in uporabne nasvete, ki jih lahko starši začnete uporabljati takoj.