Izključite telefone, vklopite šport

V novi epizodi podkasta Uživajmo pametno se Nik Škrlec pogovarja z Markom Žmavcem, psihologom in svetovalcem iz centra Logout, ter Jurijem Tepešem, glavnim trenerjem ženske reprezentance v smučarskih skokih.

Skupaj razmišljajo o tem, kako lahko mladi športniki, trenerji in starši v digitalnem svetu vzpostavijo zdravo ravnotežje med rabo tehnologije in športno aktivnostjo. Pogovor odpira praktična vprašanja, s katerimi se soočajo športniki in rekreativci na vseh ravneh: kdaj je tehnologija koristno orodje in kdaj postane motnja ter kako lahko to preprečimo?

Tehnologija kot pomoč, ne kot ovira

Jurij Tepeš poudarja, da so telefoni med treningi v njegovi ekipi nezaželeni: "Na treningih tekmovalke telefona ne uporabljajo. Imamo reprezentančne tablice, na katerih tekmovalke takoj po skoku pogledajo posnetek, in primerjajo svoje občutke s tem, kar se je dejansko zgodilo. Ta povratna informacija je hitra in zlata vredna." Opisuje, kako dekleta med treningom dobijo takojšnje posnetke svojih skokov, kar jim omogoča hipno analizo in napredek. Tak pristop združuje tehnologijo z osnovnim športnim načelom: zavedanjem lastnega telesa in občutkov.

Toda Jurij jasno razloči mejo: tehnologija je dobrodošla, dokler podpira proces treninga. "Telefon na treningu ni izgovor. Naš šport ne zahteva merjenja utripa ali spremljanja podatkov na aplikacijah. Največ štejeta disciplina in fokus." Situacijo opiše z anekdoto: ko je prevzel funkcijo glavnega trenerja, težav z odvračanjem pozornosti zaradi telefonov skoraj ni bilo, saj so bile tekmovalke pravil že vajene iz mlajših selekcij.

Prepoznati znake prekomerne rabe

Mark Žmavc opozarja, da se prekomerna uporaba zaslonov pogosto pokaže postopoma in skoraj neopazno: "Ko začne zmanjkovati časa za spanje, druženje in šport, ko tudi preproste naloge zahtevajo nenavadno veliko motivacije, takrat vemo, da je nekaj narobe." Dodaja, da prepogosta raba zaslonov zmanjšuje odpornost proti neugodju – sposobnost, ki je v športu, pa tudi v življenju nasploh, ključna.

Mark Žmavc, psiholog iz Logout, zelo nazorno pojasni, kako to vpliva na mlade: "Če se možgani nenehno navajajo na takojšnjo nagrado na zaslonu, je težko vztrajati pri dolgotrajnih ciljih. V športu pa je prav ta vztrajnost ključ do uspeha."

Jurij se strinja in dodaja, da to opaža tudi pri vrhunskih športnicah: "Če je tekmovalka ali tekmovalec utrujen/-a ali brez volje, ga/jo moramo kot trenerji spodbujati, da vztraja. Tekmovati z nečim, kar zagotavlja instantno zadovoljstvo, je težko." Čeprav s svojimi varovankami tovrstnih izzivov nima, saj so visoko motivirane in osredotočene na rezultate, pa zelo pozdravlja tovrstna priporočila in spodbude za trenerje, starše in mlade športnike. "Za šport se splača potruditi in vztrajati, saj na dolgi rok prinaša številne prednosti in zadovoljstvo."

Priporočila strokovnjakov Logout: Meje, ki varujejo fokus

Projekt Več športa, manj zaslona, ki ga je pripravila Mestna občina Ljubljana skupaj s centrom Logout, prinaša jasna in uporabna priporočila za starše, trenerje in športnike. Ključno sporočilo je preprosto: brez jasnih pravil in struktur mladi težko ohranjajo fokus.

Mark Žmavc pojasnjuje: “Pri Logoutu, ko delamo z mladimi in njihovimi starši, spodbujamo in učimo starše, kako se z mladimi pogovarjati in ustvariti dober stik. Namreč, starši pogosto podcenjujejo učinek postavljanja mej in otroku vsak dan razlagajo, kaj bi bilo zanj dobro in koristno, in pogosto moralizirajo, kar pa otroka odbije in postavi v vlogo, da ne sliši in ne sodeluje, starši so potem razočarani in želenega učinka ni.”

V praksi to pomeni, da so telefoni med treningi in obroki izključeni, športniki-/ce se na ta pravila navadijo in jih sprejmejo. Jurij poudarja: "Ko se tekma konča, telefone vzamemo v roke predvsem zato, da izpolnimo obveznosti do sponzorjev in sporočimo rezultate. Tudi to jemljemo kot del službe." Tovrstna rutina pomaga športnikom, da ostanejo zbrani in zmanjšuje skušnjave, da bi v ključnih trenutkih iskali uteho v digitalnih vsebinah, ki pogosto delujejo kot motilci, ne kot pomirjevalci. 

Ekipni duh brez zaslonov

Jurij opiše, kako pomembno je ustvarjati prostor za pristno povezovanje v ekipi: "Na pripravah telefone odložimo. Organiziramo gokarte, ferate, aktivnosti, pri katerih se dekleta povežejo brez zaslonov. Takrat nastanejo tisti trenutki, ko ekipa res začne dihati kot ena." Pripoveduje, kako ti trenutki ne nastanejo sami od sebe, temveč jih je treba načrtno graditi. Ko ekipa preživi dan v naravi ali se skupaj preizkusi v izzivu, kot je plezanje po ferati, se tekmovalke spodbujajo, si pomagajo in navijajo druga za drugo. Prav v teh trenutkih se ustvarjajo vezi, ki segajo onkraj treningov in tekmovanj.

Mark Žmavc ob tem poudari, kako dragoceni so ti trenutki z vidika psihologije: "Takšna okolja delujejo kot digitalni odklop, ki je v današnjem svetu prava redkost. Ko mladi začutijo, da jim je brez telefonov lahko lepo, se začnejo bolj zavedati sebe, svojih občutkov in ekipe okoli sebe. 

To povečuje njihovo samozavedanje in krepi občutek pripadnosti." Dodaja, da je tovrstna izkušnja pogosto odkritje za mlade športnike, saj ugotovijo, da lahko pristna druženja prinesejo več zadovoljstva kot ure, preživete na družbenih omrežjih.

Rezultat takšnih trenutkov se pokaže tudi pri treningih. Ko ekipa med pripravami zgradi močne vezi, je sodelovanje boljše, tekmovalke se med seboj spodbujajo in uspeha druge ne dojemajo kot grožnje, temveč kot skupno zmago. 

Jurij pravi: "Ekipni duh se ne zgodi po naključju. Je rezultat tega, da smo si vzeli čas zase, brez telefonov, in ga preživeli kot skupina, ki si zaupa."

Spletno nasilje in kampanja Navijajmo pametno

Pogovor se dotakne tudi temne plati družbenih omrežij – spletnega nasilja in sovražnega govora, ki ju v športnem okolju ni težko zaslediti. 

Mark Žmavc opozarja: "Mladi na družbenih omrežjih pogosto iščejo občutek pripadnosti. Če tega ne najdejo v športnem okolju ali doma, jih lahko digitalni svet hitro posrka vase. Takrat postanejo bolj ranljivi za negativne komentarje, primerjanje in celo spletno nasilje."

Spletni pritiski so še posebej izraziti po tekmah, ko športniki objavljajo rezultate ali fotografije. Mladi se pogosto soočijo z neprimernimi komentarji, ki lahko spodkopljejo njihovo samozavest in motivacijo. 

Mark pojasnjuje, da je to lahko za mladega športnika enako stresno kot neuspeh na tekmi: "Ko se na družbenih omrežjih znajdejo pod plazom kritik ali posmehovanja, jih to močno prizadene. Včasih se umaknejo iz spletnega prostora, v hujših primerih pa celo začnejo izgubljati veselje do športa."

Zato ob koncu epizode sogovorniki izpostavijo pomen kampanje Telekoma Slovenije Navijajmo pametno, ki spodbuja kulturo spoštljivega navijanja – na tribunah in na spletu. Kampanja nagovarja starše, navijače in športne skupnosti, naj športnike podpirajo z glasom, ne z žalitvami. 

Navijajmo pametno, ki je del širše iniciative Telekoma Slovenije Uživajmo pametno, tako presega zgolj športne dogodke. Postaja opomnik, da imajo besede težo in da spoštljiva komunikacija krepi ne le športno kulturo, temveč tudi medsebojne odnose in zdravje športnikov – na igrišču in izven njega. Tudi navijači smo del ekipe – s svojo prisotnostjo, energijo in predvsem načinom, kako se odzivamo. Trenerji opažajo, da negativni spletni komentarji pogosto pridejo do športnikov, tudi če se jih ti trudijo ignorirati. Še posebej mlajši se težko zaščitijo pred vplivom kritike, ki pogosto ni niti utemeljena. Zato je pomembno, da starši, trenerji in navijači oblikujemo okolje, v katerem prevladujeta spoštovanje in iskrena podpora. 

Nik Škrlec je to povzel jasno: »Tudi navijači smo del športne ekipe, zato navijajmo za športnike z glasom, ne tipkovnico. Spodbuda ob pravem času je neprimerljivo močnejša od negativnega komentarja na spletu." 

Jurij Tepeš ob tem dodaja svojo izkušnjo iz prakse: "Ko smo na tekmah slišali, kako starši na tribunah glasno podpirajo svoje otroke in tekmovalce iz drugih ekip, se je vzdušje povsem spremenilo. Mladi so začutili, da so del nečesa večjega, da jih okolica spodbuja. To je navijanje, ki gradi, ne podira."

Mark pa opozori, da je prav tovrstna kultura ključno orodje pri preprečevanju sovražnega govora: "Če mladi vidijo, da znajo odrasli navijati pozitivno in brez žaljivk, bodo tudi sami posnemali tak vzorec – tako na tribunah kot na spletu. Tega se ne naučijo iz knjig, temveč iz izkušenj."

Tudi športniki so le ljudje – z občutki, dvomi, ranljivostjo. Jurij se spominja obdobja, ko je bil tarča neupravičenih kritik, in priznava, da ga je to zaznamovalo: "To je že bilo zdaj že kar nekaj časa nazaj, recimo pred desetimi, enajstimi leti, pa so spomini še kar zelo živi."

Čeprav se danes zna zaščititi pred negativnimi odzivi, poudarja, da mladi tega še ne zmorejo. Zato je ključno, da kot odrasli ne ustvarjamo dodatnega pritiska z nepotrebnimi in škodljivimi komentarji. Podpora mora biti prostor varnosti – tudi za napake. Kritika brez razumevanja ne gradi, temveč ruši.

Ravnotežje v vsem

Pri mladih je ravnotežje med tehnologijo in vsakdanjimi aktivnostmi vse težje vzdrževati. Prekomerna raba družbenih omrežij in nenehno premikanje po zaslonu vplivata na sposobnost koncentracije, zmanjšujeta motivacijo za fizično aktivnost in ustvarjata lažen občutek nagrade, zaradi katerega si možgani ne spočijejo – spanec je krajši, po njem se ne počutijo spočiti. Mladi pogosto izgubijo zanimanje za šport in druge dejavnosti, saj se v primerjavi z digitalnimi dražljaji vse drugo zdi prepočasno, prezahtevno ali preveč dolgočasno. Ni redkost, da otrok pri devetih letih še kaže talent in zagnanost, že pri enajstih pa ne najde več veselja do gibanja – tukaj moramo nastopiti odrasli, jih usmeriti, spodbujati in jim pomagati vztrajati.

Zato je za starše, trenerje in mlade športnike ključno: jasna pravila, odprta komunikacija in dober zgled. Kot pravi Mark Žmavc: "Spodbujajmo mlade k športu, pokažimo jim, da telefoni niso sovražniki, ampak orodja, ki jih uporabljamo takrat, ko je pravi čas."

Vsa priporočila, o katerih teče beseda, so zbrana v Priročniku za uporabo zaslonov pri mladih športnikih,  ki je nastal v sodelovanju MOL in strokovnjakov Logout. 

Priporočamo tudi poslušanje celotne epizode podkasta Uživajmo pametno – iskren pogovor, ki ponuja konkretne rešitve, navdih in veliko razlogov za to, da telefon pustimo na mizi – in naredimo prostor za gibanje, stik in ravnotežje.