Boštjan Gorenc – Pižama: Smeh, jezik in pametna raba tehnologij

Tehnik Maks
Tehnik Maks
Pred 2 dnevoma
·
Čas branja: 5 min
·
Poslušaj vsebino

Kaj povezuje smeh, slovenski jezik in digitalne pasti? Boštjan Gorenc – Pižama o vsem tem odkrito spregovori v podkastu Uživajmo pametno.

V svetu, v katerem tehnologija ne le spremlja naše življenje, temveč ga pogosto tudi narekuje, postaja razmislek o njeni pametni rabi vse pomembnejši. V pogovoru za podkast Uživajmo pametno, ki ga vodi Nik Škrlec v sodelovanju s Telekomom Slovenije, je Boštjan Gorenc – Pižama razmišljal ravno o tem. Pisatelj, prevajalec, komik in glas mladih generacij se ni izognil nobeni temi – od slovenskega jezika do zombijev, od empatije do spletnih prevar.

"Doom-scrolling", tlačenke in slovenski jezik v digitalni dobi

Pižama je velik zagovornik ohranjanja slovenščine tudi v tehnološkem žargonu. Po njegovem mnenju potrebujemo besede, ki omogočajo razmišljanje in izražanje v maternem jeziku – še posebej v znanosti in tehnologiji, kjer prevladuje angleščina.

Kot prevajalec pogosto išče izvirne rešitve, ki izhajajo iz same rabe. Dobesedni prevod ne deluje vedno. Nekateri poskusi slovenjenja so zaživeli – na primer zgoščenka za CD – drugi pa nikoli zares. Besedi sebek za "selfie" in tlačenka za "DVD" sta sicer obstajali, a ju je raba uporabnikov povsem potisnila v ozadje. Podobno se mečina in trdina kot predloga za "software" in "hardware" nista nikoli uveljavili.

Boštjan Gorenc – Pižama: Smeh, jezik in pametna raba tehnologij
Nik Škrlec je Boštjana Gorenca – Pižamo postavil pred izziv: »Kako bi prevedli "doom-scrolling"?« In Boštjan je izstrelil kot iz topa: »Morda pogubno fjakanje?« Oba sta se nasmejala in se strinjala, da dobre rešitve za prevod še ni – a da je iskanje kljub temu pomembno.

Po njegovem mnenju je vse odvisno od konteksta. »Če se pogovarjaš s prijatelji, ni nič narobe, če rečeš 'scrollam'. Če pa pišeš akademsko razpravo, potem velja poiskati ustreznejšo slovensko različico,« pravi in s tem poudari razliko med vsakdanjo in strokovno rabo jezika.

Spomni se, kako so na prelomu stoletja besede iz sveta avtomobilizma prevzemali iz nemščine: ratkapa, kuplunga, vergl. Danes pa nas preplavlja angleščina. Zato meni, da moramo ohranjati slovenščino v znanosti, tehnologiji in javnem diskurzu – sicer ne bomo več sposobni razmišljati v njej.

Ustvarjalnost s strukturo – in kančkom kaosa

Boštjan Gorenc – Pižama ni le prevajalec in pisec, je tudi strateg idej. Njegov ustvarjalni proces je kombinacija analognega in digitalnega: pogosto začne z osnovnim konceptom, ki ga zabeleži s snemalnikom, nato pa zgodbo razvija s kombinacijo tehnik – klasično z zapisi na papirju in z orodji, kot je Apple Freeform, ko si dela zapiske na virtualne listke in jih premika po zaslonu.

Pogosto zgodbo zasnuje z biološkim dejstvom ali zgodovinsko točko – kot v primeru mladega risa, ko je zgodbo strukturiral okoli trenutka, ko ris zapusti brlog. Drugič zgodba ne steče – kot pri učitelju sovi in dveh otrocih, pri katerih ga je zablokiralo. »Takrat zgodbo pustim 'odležati', pa jo čez čas pogledam s svežimi očmi.«

Tehnologijo uporablja pametno. Piše z digitalnimi orodji, lektorira z Besano, ideje strukturira v Freeformu, sinonime in terminologijo išče na Franu. Tudi njegove zgodbe niso "papirnate" – dihajo v stiku s spletom, digitalnimi orodji in realnimi izzivi sodobnega sveta.

Aktiven je tudi na družbenih omrežjih – a ni suženj njihovih algoritmov. Raziskuje alternative, kot je decentralizirano omrežje Bluesky, v katerem vidi več svobode in manj šuma.

Ko se učiš iz napak – tudi svojih

Boštjan Gorenc – Pižama prizna, da sam kljub temu, da opozarja druge, ni imun na pasti spleta. Nedavno je ponoči prejel e-sporočilo za podaljšanje naročnine na spletno storitev. Ker je pred kratkim zamenjal kartico in bil za hip nepozoren, saj je bilo pozno in je želel na hitro urediti še to, je v hitenju vnesel podatke. Šele ko se je nekaj zataknilo, je opazil, da gre za prevaro phishing.

Boštjan Gorenc – Pižama: Smeh, jezik in pametna raba tehnologij
»Na srečo je bila kartica s praznim računom. Ampak, ja – razlagam drugim, kako naj bodo previdni, pa me vseeno lahko hitro dobijo, ko nisem 100-% pozoren na spletu. Ena ura zjutraj, klikneš, vpišeš … in potem ugotoviš, da si nasedel. Vsak lahko pade, zato je previdnost resnično nujna.«

Tudi na cesti ni prostora za nepazljivost

Iz podobnega zornega kota gleda tudi na vožnjo. Pravi, da je v študentskih letih zaradi pogovora s sovoznikom na semaforju nehote trčil v avto pred seboj. »Ni bilo nič hujšega, malo pleha, toda dovolj, da sem si zapomnil: stalna pozornost. Ne moreš si reči – zdaj pa 15 minut vozim z avtopilotom.«

Danes se zavestno odloča za odgovorno vedenje, ko je aktivno vključen v promet. »Ne voziš samo zase. Voziš tudi za druge, ki pa morda niso tako močno osredotočeni na promet. Zato moraš predvidevati tudi zanje.«

Šnofijevi spletni nasveti – ko strip pove več kot učbenik

Z ilustratorjem Matejem de Ceccom že več kot 15 let ustvarja strip Šnofijeva druščina v reviji Pil, ki skozi dogodivščine kužka Šnofija mladim odpira obzorja in jih seznanja s sodobnim svetom – v zadnjem letu pa v okviru ozaveščanja Uživajmo pametno tudi o varni, zmerni in odgovorni rabi spleta in tehnologij. Od lažnih oglasov in zavajajočih profilov do pretiranega igranja igric – strip ne moralizira, temveč svetuje na duhovit in mladim razumljiv način.

Snofi Strip
Zdaj je Šnofi postal še bolj poučen. Kot pravi Boštjan Gorenc – Pižama: »Že prej je nastopal na plakatih za ozaveščanje, zdaj pa v sodelovanju s Telekomom Slovenije pripravljamo Šnofijeve spletne nasvete – serijo stripov Uživajmo pametno, ki mlade učijo varnega in odgovornega obnašanja na internetu.«

Stripi s Šnofijem to ponazorijo preprosto in učinkovito. V eni od zgodb Šnofi na enem od družbenih omrežij zasmehuje mačka in mu želi napisati žaljiv komentar. Pepca ga prijateljsko spomni, da ne moreš nekoga zafrkavati zaradi tega, kakršen je, kaj dela ali kako je videti … in da res ni OK, če mačka zafrkavaš zato, ker je pač maček.

V drugi zgodbi Pilko celo noč igra igrico Zombiji, naslednji dan pa se čudi, kako to, da so sošolci vedeli, da je igral. Prijatelj mu prišepne, da je tako neprespan, da je videti kot zombi. Tako se bralec zamisli, da bi bilo pametno telefon odložiti in iti prej spat.

Zelo aktualna je tudi zgodba o zavisti na družbenih omrežjih – ko gledaš fotografije vplivneža in se vprašaš: »Kako to, da ima ta vse to?« A pogosto gre le za iluzijo – umetno ustvarjene scene, filtre, celo ponarejene slike, ki jih ustvarja umetna inteligenca.

Ena od zgodb opozarja tudi na spletne prevare: Pilko si želi očala za navidezno resničnost, ki jih najde 90 % znižana. Spletna stran je sumljiva, polna slovničnih napak, in seveda se vse konča narobe. Hkrati pa se mladim na zabaven način predstavi tudi varna raba spleta – od AdBlockerjev do prepoznavanja lažnih vsebin.

»Zelo sem bil vesel kadra, v katerem sva z Matejem pokazala, kako oglasi kar švigajo z zaslona – stripovsko, akcijsko, a z jasnim sporočilom: pazi, kam klikaš in kaj te vleče noter,« pove.

Internet ni ločen svet – tam smo tudi ljudje

Rdeča nit celotnega pogovora je ena sama beseda: empatija. »Na drugi strani zaslona je vedno človek,« opozori Pižama. »Ne napiši nečesa, česar ne bi rekel nekomu v obraz.«

Boštjan Gorenc – Pižama ni le ustvarjalec za mlade. Je tudi njihov zaveznik in učitelj – ne z dvignjenim prstom, temveč s humorjem in zmožnostjo, da vidi svet skozi njihove oči.

»Bodite carski in ne samo 'kul' in nikoli ne vrzite puške v koruzo,« pravi za konec. Ta stavek ne velja le za življenje, temveč tudi digitalni svet. Tehnologija sama po sebi ni težava. Težava je, ko jo uporabljamo brez razmisleka. Če pa jo obvladamo pametno – s humorjem, odgovornostjo in v svojem jeziku – potem smo res carski.