Jet Black Diamonds: Če te muzika pritegne, ne greš na telefon

V podkastu Uživajmo pametno z voditeljem Nikom Škrlecem se pogovori pogosto vrtijo okoli vprašanja, kako danes živimo z digitalno tehnologijo – ne samo kot uporabniki, temveč kot ljudje, ki v tem svetu odraščamo, ustvarjamo in gradimo odnose.

Tokrat sta bila gosta pevec Urban Koritnik in bobnar Maks Rozman iz skupine Jet Black Diamonds. Pogovarjali so se o odraščanju s telefoni, TikToku in drugih družbenih omrežjih, ustvarjanju glasbe v času algoritmov ter o tem, kako hitro se lahko zgodi, da nam družbene vsebine na telefonu zapolnijo še zadnje nezapolnjene minute dneva.

Čeprav bi človek pričakoval, da bodo mladi glasbeniki tehnologijo brez zadržkov oboževali, se je pogovor hitro razvil v iskreno, mestoma zelo samorefleksivno razmišljanje o tem, kako digitalni svet oblikuje njihovo glasbo, odnose in vsakdan.

Od Kače do časa na zaslonih

Urbanovi in Maksovi prvi spomini na tehnologijo so precej drugačni od današnjega vsakdana. Urban se iz obdobja, ko je bil star 5 let, spominja igrice Kača (Snake) in zvoka tipkovnice starega računalnika z “velikim škatlastim ekranom”.

“Danes imajo že otroci pri petih letih možnost 'skrolanja'. Jaz sem telefon dobil šele nekje v sedmem razredu, kar je velika razlika,” ugotavlja Urban Koritnik, pevec skupine Jet Black Diamonds.

Tudi Maks se spominja igrice Kača. Okoli mobitela Sony Ericsson se je v drugem razredu nagnetla cela skupina fantov in so jo skupaj igrali na majhnem zaslonu. Ravno to je zanimiv kontrast: nekoč je bila tehnologija bolj skupinska izkušnja, danes pa nosi vsakdo svoj zaslon dobesedno v žepu. Ko Nik vpraša o času na zaslonih, oba brez olepševanja priznata: “Preveč.”

Maks in Urban povesta, da jima ga je sicer uspelo zmanjšati na približno tri do štiri ure dnevno, potem pa hitro dodata še pripombo, ki jo pozna skoraj vsak:

“Včasih imaš odprt Spotify ali navigacijo in potem je videti, kot da si bil deset ur na telefonu.”

To je verjetno eno najbolj realističnih priznanj o preživljanju časa na zaslonih nasploh. Vsakomur se je že zgodilo, da je telefon “pošteno” prikazal visoke številke uporabe, pa smo se izgovarjali: “Toda, saj sem samo poslušal muziko.”

TikTok in možgani na hitrih obratih

Največjo težavo oba vidita predvsem v kratkih impulzih, ki jih ustvarjajo družbena omrežja. Urban zelo neposredno opiše, kaj ga pri TikToku najbolj skrbi:

“Greš na TikTok in ti najprej pokaže stvari, ki jih obožuješ. Potem pa začne počasi nizati stvari, ki niso več povezane, so pa zanimive. Stalno iskanje impulzov, ki trajajo od tri do pet sekund. […] Možganov ne razvijamo, ampak jih krčimo.”

Ta misel še posebej močno odmeva, ker prihaja od nekoga, ki platformo tudi sam aktivno uporablja.

Ko tudi glasba začne razmišljati kot algoritem

Pogovor nato zavije v zelo zanimivo smer: ali algoritmi vplivajo tudi na ustvarjanje glasbe? Danes marsikateri producenti načrtno iščejo “viralnih 15 sekund”, ki bi lahko uspele na TikToku. Tudi člana skupine Jet Black Diamonds priznata, da so se določene stvari spremenile.

“Gledamo, da komad ni predolg. Če gre čez štiri minute, si rečemo: dajmo ga malo skrajšat'.”

Dolgi uvodi skoraj ne obstajajo več. Hkrati pa poudarita, da se nočejo popolnoma podrediti algoritmom. Maks doda pomembno misel:

“Ločiti je treba, kaj je glasba za trženje. Ni nujno, da je ta glasba tudi dobra za poslušanje. Lahko sta obe dobri, a  imata drugačen namen.” Člana skupine opozarjata, da je problematično, če umetnik ustvarja izključno za viralnost. Maks doda: “Super, če se zgodi spontano. Če pa namensko iščeš samo to, se mi zdi za umetnika to napačno razmišljanje.”

Urban piše magistrsko nalogo z delovnim naslovom Popularna glasba v glasbenih šolah, v kateri želi opozoriti na to, zakaj bi bilo smiselno v glasbenih šolah poleg klasične glasbe približati mladim tudi popularno glasbo, ki je prisotna med nami vsak dan. Sprašuje se, zakaj je ne bi uporabili tudi za učenje akorda. Prepričan je, da bi lahko tako za glasbo navdušili več mladih.

Kaj pa umetna inteligenca

Ko pogovor nanese na umetno inteligenco, oba priznata, da sta jo “iz firbca” že preizkusila, rezultati pa so bili precej zabavni.

Urban opiše, kako jim je tonski mojster pokazal aplikacijo, ki lahko v nekaj sekundah ustvari celo skladbo. “Napisal je: naredi mi pop komad v angleščini, pevec naj ima tak glas … V minuti je nastal tri minute dolg komad. Tako da … ja, smo že tam.”

A čeprav tehnologija navduši, oba poudarita, da za zdaj pri tem še vedno nekaj manjka. 

Maks opiše njihov družni eksperiment: “Mi smo naše komade poskusili spremeniti v balkan, country, techno in pop različice. En večer smo se zelo nasmejali, in to je bilo to.”

Nato pa jasno pove, zakaj jih umetna inteligenca za zdaj ne prepriča: “Nima duše. Ni originalna. Takoj slišiš, od koga vleče glas ali stil.”

Urban pa doda še nekaj, kar se mu zdi ključno: “UI po moje nikoli ne bo znal oponašati naravnega vokala. V petje ne zna vnesti emocije. Pri pevcu, pevki se vedno čuti emocija – če je nekaj malce drugače zapeto, malo ‘fauš’, je ravno to človeško.”

Pove, da lahko umetna inteligenca črpa iz ogromnega arhiva obstoječih vsebin, težje pa ustvari nekaj čisto novega. Ko ju Nik vpraša še o pisanju besedil, oba priznata, da sta ChatGPT že uporabila, predvsem iz radovednosti. Urban opiše svojo izkušnjo: “Besedilo sem vrgel v GPT in rekel: prevedi mi ga v angleščino, da vidim, kako zgodba zveni.” 

Obenem poudarita, da pri ustvarjanju nočeta iskati bližnjic. “Veliko pomembnejše je, da glasbo začutiš,” misel zaključi Urban.

Ko moraš biti ves čas “prisoten”

Ena najzanimivejših tem pogovora je odnos skupine do družbenih omrežij. Danes glasbena skupina ni več samo glasba, je tudi Instagram, TikTok, storyji, reelsi, odzivanje, snemanje zakulisja, vsebin in stalna prisotnost. Glavni namen družbenih omrežjih je za skupino stik z javnostjo na način: “Hej, tukaj smo, ustvarjamo in vas vabimo na koncert.”

Urban to precej iskreno opiše:

“Na žalost moraš kazati sebe tako v dobrih kot slabih trenutkih in moraš biti iskren, zato da ti publika verjame. Moraš biti stalno prisoten.”

Urbanu objave na družbenih omrežjih niso tako blizu, a ker so objave povezane z glasbo in njihovim delom, vidi pozitivne učinke, zato z veseljem sodeluje, tudi če je včasih to tudi precej naporno.
“Ko imaš pet videov na dan in moraš biti vsakič zabaven, dobre volje in na drugi lokaciji … tudi če imaš slab dan. Super je, če imamo pokazati kaj novega in kadar se hecamo in zabavamo. Včasih pa se tega nabere preveč.”

To hitro pokaže, kako drugačen je danes svet glasbenikov – ni več tiste romantične predstave o bendu, ki samo igra glasbo. Danes mora glasbena skupina znati še snemati, montirati, objavljati, odgovarjati in biti zanimiva – praktično ves čas.

Pri svojem delu in na vajah si veliko pomagajo s sodobno tehnologijo, digitalizacija je tudi v glasbi marsikaj poenostavila in zmanjšala stroške. Telefone imajo zato na vajah ves čas poleg. Na Nikovo vprašanje: “Ali vas nikoli ne zanese, da bi kdo začel brskati po telefonu in motil vaje?” Urban kot iz topa odgovori: “Mah, ne. Če te muzika pritegne, ne boš šel na telefon.”

“Poglej mene!” in koncerti na zaslonu telefona

Na koncertih danes telefoni skoraj nikoli ne izginejo v žep. Fantje so seveda veseli, da se občinstvo zabava in uživa na koncertu ter kaj tudi poslikajo in posnamejo, nato pa delijo naprej. Vseeno pa jim je najpomembnejše, da se na koncertu čim bolj povežejo z občinstvom. Maks pove, da ga včasih nasmejijo ljudje, ki med koncertom uporabljajo FaceTime in nekomu v živo prenašajo celoten koncert, saj bi v resnici raje videl, da se prepustijo glasbi.

“Najbolj hecno je, ko ima nekdo, ki spremlja koncert, nekoga ves čas na FaceTimu, in ti med igranjem gledaš človeka na telefonu.”

Ali pa napisi na zaslonih telefonov: “Urban, opazi me!” Čeprav se vse skupaj sliši precej moderno, oba priznata, da ju je najbolj ganila povsem analogna stvar. Pravo pismo. “Dve punci sta nama poslali pravo pismo po pošti. Zelo sta se potrudili, ga okrasili, napisali. To je bila res lepa gesta. Ker si je nekdo vzel čas. Ker ni bilo samo še eno zasebno sporočilo med stotimi drugimi.”

Negativni komentarji? “Potem si očitno na pravi poti.”

Kot javne osebe se seveda srečujejo tudi s kritikami in neprijetnimi komentarji. Urban prizna, da ga je prvi komentar pod komadom Retro Anorak kar prizadel. Takšne stvari ostanejo v spominu. A sčasoma se naučiš drugače gledati na to. Maks ima precej zanimivo filozofijo:

“Če imaš ljudi, ki si jim všeč, in ljudi, ki te ne marajo, potem si verjetno na dobri poti.”

Pri tem se pokaže še ena prednost skupine: ko si v kolektivu s prijatelji in veš, da ustvarjaš nekaj iskrenega, takšne stvari veliko lažje preneseš. “Skupaj smo veliko trdnejši.”
 

Zakaj je včasih dobro telefon obrniti na glavo

Na koncu pogovora se dotaknejo še digitalnega odklopa. Maks prizna, da mu Ljubljana pogosto deluje prehitra in pretirano stalno povezana, zato včasih mobitel namenoma obrne na glavo in ga pusti pri miru.

“Greš na sprehod, kuhaš, igraš namizne igre … karkoli, samo da se nekaj dogaja brez telefona.” A hkrati iskreno pove še nekaj: “Težko ga odstranim.”

Verjetno je ravno zato ta pogovor tako zanimiv, ker je iskren. Nihče ne govori o tem, da bi morali telefone zavreči. Gre samo za to, da jih vsaj včasih za trenutek odložimo.

“Dajmo se več družit' v živo”

Najlepši del celotnega pogovora pride čisto na koncu. Urban pove, da ima občutek, da smo v zadnjem desetletju izgubili nekaj zelo pomembnega: “Ne hodimo več toliko ven. Manj se družimo v živo.” Prav na podlagi tega občutka je tudi nastal njihov komad Kje ste vsi? Včasih kljub vsem aplikacijam, sporočilom in storyjem manjka ravno tisto najpreprostejše: da bi bili skupaj v živo.

“Pojdimo ven, dajmo se več družit' v živo.”

Digitalni svet bo ostal z nami. TikTok ne bo postal počasnejši, algoritmi pa ne manj glasni. Lahko pa vseeno poskrbimo, da nam ne vzamejo še tistega, kar je najpomembnejše: pravih odnosov, pravih ljudi in trenutkov, ki jih ni treba snemati, da bi bili resnični. Pridite se družit in uživat na koncert. Uživajmo pametno.