Kibernetska varnost v zdravstvu

V članku razkrivamo glavne nevarnosti, evropske ukrepe in praktične rešitve za zaščito zdravstvenih ustanov.

Zakaj je kibernetska varnost v zdravstvu nujna?

Digitalizacija zdravstva prinaša hitrejši dostop do podatkov, učinkovitejše delo in sodobne storitve na daljavo (telemedicina), a hkrati vse to odpira vrata novim kibernetskim tveganjem. 

Zdravstveni sistem je zaradi visoke stopnje digitalne povezanosti postal eden najbolj izpostavljenih in ranljivih tarč kibernetskih napadov, saj morajo bolnišnice delovati neprekinjeno, upravljajo kritično infrastrukturo in hranijo občutljive osebne podatke. 

Zaradi vsega tega v evropskem prostoru število incidentov vztrajno narašča, med najbolj prizadetimi pa so prav bolnišnice, v katerih vsak izpad delovanja pomeni tudi tveganje za zdravje ljudi. 

»Paradoks je jasen – več digitalizacije pomeni boljše storitve, hkrati pa tudi večjo ranljivost, ki zahteva premišljen in celovit pristop k zagotavljanju kibernetske varnosti.«

Obseg in rast kibernetskih napadov na zdravstvo

Po podatkih Agencije EU za kibernetsko varnost je bilo

• samo v letu 2023 prijavljenih 309 resnih incidentov, kar kaže na izrazit porast groženj;
• kar 42 % napadov je bilo usmerjenih v bolnišnice.

V zadnjih letih se je zdravstveni sektor v EU znašel pod vse večjim pritiskom kibernetskih napadov. Napadalce privlačijo predvsem dragoceni zdravstveni podatki, zaradi česar je panoga stalna tarča.

Zakaj so napadi na zdravstvo nevarni?

Kibernetski napadi v zdravstvu ne predstavljajo le tehničnih motenj, ampak povzročajo izpade storitev in tveganje za zdravje ljudi.

1. Ustavijo se operacije in diagnostične preiskave, kar vpliva na dostopnost zdravstvene oskrbe. 
2. Ročno vodenje dokumentacije upočasni procese in poveča možnost napak. 
3. Zamude pri diagnostiki ali zdravljenju neposredno vplivajo na potek bolezni. 
4. Visoki stroški sanacije, izguba prihodkov in potencialne odškodnine. 

Glavni razlogi za ranljivost zdravstvenega sistema

Ranljivost zdravstvenega sistema je posledica prepleta tehnoloških in organizacijskih vrzeli, ki jih napadalci hitro izkoristijo.

• Digitalizacija je povzročila porast števila ranljivih točk, ki jih je tečko popolnoma nadzorovati: elektronske kartoteke, telemedicinske storitve in številne medicinske naprave, povezane v internet. 
• Druga težava je zastarela infrastruktura. Mnoge ustanove uporabljajo sisteme, ki niso več podprti ali posodobljeni, zato vsebujejo znane ranljivosti. 
• Kronično pomanjkanje strokovnjakov za kibernetsko varnost otežuje vzpostavitev in vzdrževanje ustrezne zaščite. 
• Pomemben dejavnik ostaja tudi človeški faktor – od nezadostnega poznavanja varnostnih praks do pogostih prevar s phishingom in socialnim inženiringom.

Zdravstvo deluje tudi v zelo reguliranem okolju, v katerem preplet različnih pravil otežuje enotno uvajanje varnostnih ukrepov. Zaradi vsega naštetega napadalci izkoriščajo kombinacijo tehnoloških slabosti in organizacijskih pomanjkljivosti. 

Med najpogostejšimi oblikami napadov v zdravstvenem sektorju prevladujeta izsiljevalska programska oprema, ki je predstavljala 54 % primerov, ter kraja in razkritje podatkov, ki sta bila v ozadju 46 % incidentov.

Evropski odziv: NIS2 in akcijski načrt

Evropska unija je na naraščajoča tveganja v zdravstvu odgovorila z okrepljenimi varnostnimi zahtevami. Pomemben korak predstavlja direktiva NIS2, ki uvaja strožje standarde za zaščito kritične infrastrukture, med katero spada tudi zdravstveni sektor. Njena pravila od organizacij zahtevajo sistematično upravljanje kibernetskih tveganj, boljšo zaščito omrežij in jasno opredeljene procese obvladovanja incidentov. 

Leta 2025 je EU sprejela še poseben akcijski načrt, ki ga tvorijo 4 stebri:

1. preprečevanje,
2. hitro odkrivanje,
3. učinkovit odziv in
4. hitro okrevanje po napadu.

S tem postavlja jasen cilj: zdravstvene ustanove morajo dosegati bistveno višjo raven odpornosti, saj je stabilnost njihovega delovanja ključna za družbo.

Situacija v Sloveniji

Slovenija je na področju digitalizacije zdravstva med naprednejšimi državami v EU, kar prinaša številne prednosti za paciente in zdravstvene delavce. Elektronske kartoteke, sodobni informacijski sistemi in digitalne storitve omogočajo učinkovitejše procese in boljšo uporabniško izkušnjo. 

Večji obseg digitalizacije pomeni tudi večjo izpostavljenost kibernetskim grožnjam. To potrjuje podatek SI-CERT-a, ki je v letu 2024 obravnaval kar 4.587 incidentov, kar kaže na resnost izzivov, s katerimi se sooča domače okolje. 

Za zmanjšanje tveganj je nujno:

• okrepiti strokovne ekipe, ki se ukvarjajo z varnostjo,
• poskrbeti za redna izobraževanja zaposlenih, saj je človeški dejavnik pogosto vstopna točka za napadalce,
• temeljito posodobiti tehnološko infrastrukturo in jasno definirati načrte za odziv na incidente.

Digitalizacija brez ustreznih varnostnih mehanizmov namreč pomeni le večjo ranljivost.

SOCaaS: pametna rešitev za bolnišnice

Zaradi omejenih kadrovskih in finančnih zmožnosti se številne zdravstvene ustanove težko odločijo za vzpostavitev lastne varnostne ekipe, ki bi bila na voljo 24 ur na dan. Varnostni strokovnjaki so redki, njihova znanja pa zahtevajo neprestano posodabljanje, kar predstavlja visok strošek in organizacijski izziv. 

Kot najučinkovitejša rešitev se uveljavlja model najema zunanjega varnostno-operativnega centra (SOCaaS: Security Operations Center as a Service). Telekom Slovenije je s Centrom kibernetske varnosti in odpornosti med pionirji takšnega pristopa v Sloveniji in zdravstvenim organizacijam omogoča, da svoj sistem priključijo na zmogljiv SOC, kjer strokovnjaki in umetna inteligenca v realnem času spremljajo dogajanje v omrežju.

Prednosti SOCaaS:

• stalni 24/7 nadzor in zmožnost hitrega odziva, 
• hitro prepoznavanje anomalij in  uporaba najsodobnejših tehnologij, kot so XDR, NDR in SIEM, 
• bistveno nižji stroški v primerjavi z lastno ekipo, 
• dostop do izkušenih strokovnjakov in avtomatiziranih orodij. 

Takšen model zdravstvenim ustanovam omogoča, da zaščito prepustijo strokovnjakom, sami pa se osredotočijo na svoje primarno poslanstvo – skrb za paciente. 

Zagotavljanje kibernetske varnosti je pogoj za zanesljivo in varno delovanje zdravstvenega sistema. Če želi Slovenija izkoristiti prednosti digitalizacije, mora obenem poskrbeti za robustno zaščito svojih informacijskih okolij. Najem naprednih varnostnih storitev predstavlja pragmatičen, cenovno učinkovit in preverjeno zanesljiv način, da zdravstvene organizacije okrepijo svojo odpornost in hkrati ohranijo nemoteno oskrbo pacientov. Digitalno zdravstvo lahko uspešno deluje le, če je v temelju varno.