10 pravil digitalne higiene

Dovolj so en nepreviden klik na lažno povezavo, šibko geslo ali zamujena posodobitev programske opreme, da napadalci pridobijo dostop do celotnega omrežja. Posledice takega napada so lahko uničujoče: večdnevna zaustavitev poslovanja, izguba podatkov in zaupanja strank ter visoki stroški obnove sistemov.

Primeri iz prakse

V Telekomu Slovenije vsakodnevno obravnavamo takšne incidente, pri čemer, kot opozarja strokovnjak za kibernetsko varnost Peter Bulović, večina napadov izvira iz zanemarjanja osnovnih pravil digitalne higiene.

Omeni 3 primere, pri katerih so nedavno posredovali:

Nelegalna programska oprema odprla vrata napadalcem

Veliko slovensko podjetje z več kot 100 milijoni evrov letnih prihodkov je doživelo popolno zaustavitev proizvodnje. Razlog? V tujih podružnicah so uporabljali nelegalno programsko opremo, preneseno s torrenti. Ker ta ni omogočala posodobitev, je ostala ranljiva za napad.

Napadalci so izkoristili odprt RDP-protokol in vstopili v omrežje. Dodatna vstopna kanala sta bila zunanji vzdrževalec, ki je še vedno uporabljal tovarniške poverilnice, in zastarela VPN-povezava brez ustreznega šifriranja.

Posledica: popolna zaustavitev poslovanja in večdnevna obnova sistemov
Kaj bi pomagalo: enoten nadzor nad programsko opremo in centralizirano upravljanje dostopov

En sam klik, ki je zaustavil proizvodnjo

V drugem podjetju je zaposleni odprl lažno e-pošto in sprožil zlonamerno skripto. Ker so uporabljali le osnovni antivirusni program in niso imeli naprednega sistema za zaznavanje napadov (EDR/XDR), okužbe niso pravočasno zaznali.

Omrežje je bilo neustrezno zasnovano – brez segmentacije med poslovnim, razvojnim in proizvodnim delom. Zato se je kriptovirus hitro razširil in za deset dni zaustavil proizvodnjo.

Posledica: izguba podatkov in visoki stroški obnove
Kaj bi pomagalo: segmentacija omrežja, napredno zaznavanje napadov in ustrezno varnostno kopiranje

Ko odpove še IT-podjetje

Tudi tehnološka podjetja niso imuna. Manjše IT-podjetje, ki je nudilo gostovanje podatkom več deset strankam, je postalo tarča napada skupine Cobaltstrike.

Razlog? Administrator ni nastavil gesla za odstranitev napredne zaščite (XDR-agenta). Napadalci so zato zaščito izključili in zaklenili celotno okolje.

Posledica: izguba 20 % podatkov in večtedenska sanacija
Kaj bi pomagalo: dosledno upravljanje privilegiranih dostopov in redni notranji varnostni pregled

10 osnovnih dejavnosti digitalne higiene, ki rešujejo milijone

V vseh treh primerih napadov se ponavlja ista zgodba: tehnologija sama po sebi ni odpovedala, temveč sta bila posredi človeški dejavnik in pomanjkanje znanja ali discipline. Osnovna pravila IKT-higiene so preprosta, cenovno dostopna in izjemno učinkovita pri preprečevanju incidentov. Upoštevanje teh desetih načel lahko podjetju prihrani milijone evrov in, še pomembneje, ohrani zaupanje strank.

1. Izobražujte zaposlene

Najboljša zaščita se začne pri ljudeh. Redna izobraževanja o prepoznavanju lažnih sporočil, nevarnih prilog in sumljivih povezav naj postanejo stalnica. Priporočljivo je, da podjetja dvakrat letno izvedejo praktične delavnice in testne phishing kampanje. Tako se krepi ozaveščenost, zmanjšuje število napak in gradi kultura varnosti.

2. Redno posodabljajte vse naprave

Napadalci najraje izkoriščajo že znane ranljivosti. Vsaka naprava mora imeti omogočeno samodejno in nadzorovano posodabljanje. Posodobitve naj bodo del varnostne politike podjetja – brez izjem in odlašanja. Le tako se prepreči, da bi napadalci vstopili skozi »odprta vrata«.

3. Centralno upravljajte uporabniške dostope

Vsak zaposleni naj ima le tiste pravice, ki jih potrebuje za svoje delo. Uporaba centralnega imenika (npr. Active Directory) omogoča popoln pregled nad uporabniki, vlogami in zgodovino dostopov. Ob odhodu zaposlenega ali spremembi vloge je treba njegov dostop nemudoma deaktivirati.

4. Omejite administratorske vloge

Preširoke administratorske pravice pomenijo veliko tveganje. Privilegirane dostope je treba ločiti glede na odgovornost – posebej za omrežje, strežnike, delovne postaje in varnostne kopije. Vsi takšni dostopi morajo biti beleženi in časovno omejeni.

5. Nadzorujte zunanje partnerje

Zunanji vzdrževalci in svetovalci so pogosto nujni, a predstavljajo dodatno tveganje. Vsi njihovi dostopi naj potekajo prek ene varne točke, na kateri se aktivnosti evidentirajo ali snemajo. Tako podjetje ohrani popoln pregled in možnost hitrega ukrepanja ob sumu zlorabe.

6. Zavarujte fizični in brezžični dostop

Prostori s ključnimi sistemi morajo biti zaščiteni s kartičnim ali biometričnim dostopom. Brezžično omrežje naj uporablja najnovejše varnostne protokole, signal pa naj bo omejen na poslovne prostore. Omrežja je priporočljivo segmentirati – ločiti poslovni del od proizvodnega, razvoj od financ in notranje omrežje od omrežja za goste.

7. Vzpostavite pregled nad napravami

Le tisto, kar lahko nadzirate, lahko tudi zaščitite. Uporabite orodja, ki samodejno odkrivajo in beležijo vse naprave v omrežju. Redno odstranjujte zastarele ali neznane naprave, ki predstavljajo varnostno tveganje.

8. Avtomatizirajte rutinske procese

Velik del incidentov je posledica človeške napake. Avtomatizacija procesov – od posodabljanja sistemov do preverjanja skladnosti – zmanjšuje možnost napak, povečuje učinkovitost in razbremenjuje IT-osebje.

9. Redno preverjajte varnostno pripravljenost

Vsaj enkrat na leto izvedite notranjo ali zunanjo varnostno presojo. Takšne presoje razkrijejo skrite ranljivosti in omogočajo stalno izboljševanje. Ključ je v rednem spremljanju, ne v enkratnih akcijah.

10. Ocenite tveganja in vpliv na poslovanje

Varnostne naložbe naj bodo premišljene. Z analizo tveganj in vplivov (BIA – Business Impact Analysis) ugotovite, kateri sistemi so najpomembnejši za delovanje podjetja. Tako boste sredstva usmerili tja, kjer prinašajo največji učinek.

Varnost se začne pri ljudeh

Podjetje, ki dosledno izvaja osnovna pravila digitalne higiene, je že skoraj povsem skladno z zahtevami Zakona o informacijski varnosti (ZInfV-1) in standarda ISO 27001. To pomeni, da ima vzpostavljen proaktivni nadzor, jasno določene postopke in visoko raven odpornosti ob morebitnih motnjah. A bistvo varnosti ni le v tehnologiji ali certifikatih – temveč v ljudeh.

Vsak zaposleni, ki razume pomen varne rabe digitalnih orodij, prispeva k stabilnosti podjetja. Vsak odgovoren klik, redno posodobljena naprava ali pravočasno sporočanje suma napada zmanjšuje tveganje za incident.

Kot poudarja Peter Bulović, strokovnjak za kibernetsko varnost v Telekomu Slovenije:

»Zavzeti in poučeni zaposleni, legalna programska oprema, nadzor nad fizičnim dostopom do žičnega in brezžičnega omrežja, dobro upravljanje uporabniških pravic in urejene varnostne kopije so dejavniki, ki jih podjetja lahko nadzorujejo in niso veliko finančno breme.«

Digitalna higiena ni enkratno dejanje, temveč stalna navada. In prav s tako doslednostjo se gradijo zaupanje, učinkovitost in stabilnost podjetja.