Podatki, oblak, robno računalništvo in kibernetska varnost so postali temelj infrastrukture, od katere so odvisni gospodarstvo, javne storitve in vsakdanje digitalno življenje.
Digitalizacija je v nekaj letih iz podporne tehnologije prerasla v strateško vprašanje, zato postaja vse pomembneje, kdo to infrastrukturo upravlja, kje se podatki obdelujejo in kako odporni so sistemi, ki omogočajo poslovanje, komunikacijo in storitve za uporabnike.
Evropska unija na to odgovarja z zakonodajo in programi, ki krepijo digitalno avtonomijo: od pravil o umetni inteligenci in podatkih do strožjih zahtev na področju kibernetske varnosti. Namen teh ukrepov je povečati odpornost evropskega gospodarstva, zaščititi podatke in zmanjšati odvisnost od zunajevropskih tehnoloških platform.
V Sloveniji ima pri tem pomembno vlogo Telekom Slovenije, ki povezuje komunikacijska omrežja, podatkovne centre, oblačne storitve, robno računalništvo in kibernetsko zaščito. Takšen ekosistem organizacijam omogoča varnejšo uporabo naprednih digitalnih rešitev, večji nadzor nad podatki in zanesljivejše delovanje.
Podatki so ena najvrednejših dobrin sodobnih organizacij. V njih so poslovni procesi, razvojno znanje, informacije o strankah, finančni podatki in številne druge vsebine, brez katerih podjetja težko delujejo. Varnost podatkov zato ni več povezana le z vprašanjem, kje so shranjeni, temveč tudi s tem, kdo jih obdeluje, kdo upravlja infrastrukturo in kdo ima do njih dostop.
Tudi če so podatki fizično v Evropi, to še ne zagotavlja popolnega evropskega nadzora. Pri globalnih oblačnih ponudnikih lahko na dostop do podatkov vplivajo zakonodaje držav, iz katerih ti ponudniki prihajajo. Zato se vse več organizacij odloča za rešitve, ki kritične podatke in digitalne storitve približajo lokalnemu okolju.
Digitalna suverenost v praksi pomeni, da organizacija ohrani nadzor nad podatki, načinom njihove obdelave, varnostnimi politikami in dostopi. Ena od rešitev je suvereni oblak, ki združuje prednosti oblačnih storitev z lokalno infrastrukturo, večjo preglednostjo in skladnostjo z evropskimi ter nacionalnimi zahtevami.
Suvereni oblak Telekoma Slovenije omogoča, da so podatki shranjeni in obdelovani v Sloveniji, v podatkovnih centrih Telekoma Slovenije. Rešitev vključuje podporo Centra kibernetske varnosti in odpornosti, 24-urno tehnično podporo v slovenskem jeziku ter storitve na ključ – od načrtovanja in migracije do upravljanja okolja.
Razvoj umetne inteligence spreminja tudi vlogo podatkovnih centrov. Ti niso več namenjeni le shranjevanju podatkov in podpori poslovnim aplikacijam, temveč postajajo ključni za razvoj, učenje in uporabo naprednih modelov umetne inteligence.
Umetna inteligenca potrebuje velike količine podatkov, zmogljivo računsko opremo, stabilna omrežja in veliko energije. Pri uporabi v praksi pa postane pomembna še odzivnost. Rešitve za avtomatizacijo procesov, analitiko, industrijo ali podporo odločanju morajo delovati hitro, zanesljivo in varno.
Del obdelave podatkov se zato seli bližje uporabnikom in napravam, kjer podatki nastajajo. To povečuje pomen robnega računalništva, naprednih omrežij in novih arhitektur podatkovnih centrov, ki morajo biti hkrati zmogljive, energetsko učinkovite in varne.
Telekom Slovenije sodeluje v evropskem projektu IPCEI CIC, ki je namenjen razvoju varne, energetsko učinkovite in tehnološko neodvisnejše digitalne infrastrukture. Projekt podpira razvoj podatkovnih storitev in rešitev umetne inteligence, pri katerih imajo evropska podjetja več nadzora nad podatki.
Suverene oblačne rešitve Telekoma Slovenije združujejo IT-upravljanje, infrastrukturo in varnost v celovito okolje, ki podjetjem omogoča zanesljivo delovanje in popoln nadzor podatkov. Podatki so shranjeni in obdelovani v Sloveniji, skladno z zakonodajo EU in nacionalnimi standardi varnosti in skladnosti.
Številne digitalne rešitve danes ne morejo več čakati na obdelavo podatkov v oddaljenih podatkovnih centrih. Industrija, logistika, energetika, zdravstvo, promet in pametna mesta potrebujejo odzive skoraj v realnem času.
Pri robnem računalništvu se podatki obdelajo bližje kraju nastanka, na primer v regionalnih podatkovnih vozliščih. S tem se skrajšajo odzivni časi, zmanjša obremenitev omrežij in poveča zanesljivost storitev. Takšen pristop je posebej pomemben za rešitve, ki temeljijo na umetni inteligenci, povezanih napravah in avtomatizaciji.
Telekom Slovenije načrtuje vzpostavitev osmih regijskih podatkovnih vozlišč po Sloveniji. Razpršena arhitektura bo računsko moč približala uporabnikom in aplikacijam, ki potrebujejo zelo hitre odzive, pri tem pa bo temeljila na sodobni podatkovni infrastrukturi, optičnem omrežju in omrežju 5G.
Bolj ko so organizacije digitalizirane, večja je njihova izpostavljenost kibernetskim tveganjem. Napadi postajajo organizirani, avtomatizirani in vse pogosteje podprti z umetno inteligenco. Tarče niso več le velike korporacije, temveč tudi manjša podjetja, javne ustanove in upravljavci ključne infrastrukture.
Klasični varnostni pristopi zato ne zadoščajo več. Organizacije potrebujejo sisteme, ki spremljajo dogajanje v omrežjih, napravah in aplikacijah, zaznavajo nenavadne vzorce ter omogočajo hiter odziv. Vse pomembnejša je tudi arhitektura ničelnega zaupanja, pri kateri se uporabniki, naprave in dostopi preverjajo ves čas, ne le ob prvi prijavi.
Kibernetska varnost danes ne pomeni samo preprečevanja napadov, temveč tudi sposobnost hitrega okrevanja po incidentu. Prav zato se uveljavlja pojem kibernetske odpornosti, ki povezuje preventivo, zaznavanje groženj, odzivanje in obnovo poslovanja. Pomen sistematičnega pristopa dodatno krepijo direktivi NIS2 in DORA ter prenovljeni Zakon o informacijski varnosti.
Center kibernetske varnosti in odpornosti Telekoma Slovenije 24 ur na dan spremlja varnostne dogodke in omrežni promet. Ekipa več kot 100 strokovnjakov z napredno analitiko in sistemi strojnega učenja pomaga prepoznavati grožnje, se odzivati na incidente in zagotavljati neprekinjeno poslovanje.
Vsebina je bila delno ustvarjena s pomočjo umetne inteligence.
