Test na dlani: Xiaomi Redmi Note 17 Pro Max

Sprememba značilnosti ustaljene družine je marsikoga presenetila. Še posebej, ker so za dva koraka naprej stopili vsaj en korak nazaj. Ne mislim samo na preimenovanje, za katerega so se odločili, da bi zameglili neposredno povezavo s preteklimi modeli. Redmi Note 15 Pro+ so predstavili komaj na začetku tekočega leta, pa je že tu njegov neposredni naslednik, z manj pomnilnika, manj zmogljivim procesorjem in s tipalom glavne kamere z manj pikami. Vprašanje pa je, koliko so te spremembe pomembne pri opravljanju običajnih opravil.

Manjša verjetnost okvar, a brez posebnega jamstva

Za ohišje, ki je kombinacija utrjenega stekla nad zaslonom ter plastičnega okvirja in hrbtišča, utrjenega s steklenimi vlakni, pravijo, da je tokrat še posebej vzdržljivo. Šli so korak naprej od uradnih standardov, kjer je že kar nekaj mobitelov doseglo najvišje vrednosti. Trdijo, da preživi padec s treh metrov in 72 ur namakanja v sladki vodi, ne globlji od dveh metrov.

To vsekakor navdaja z zaupanjem, da telefon ne bo šel ravno rakom žvižgat že po vsaki malce manj nedolžni nesreči. Obljube izdelovalca pa je treba vzeti z dobro mero zdravega razuma. V opisanih primerih garancija ne velja, saj se smatra, da je za okvaro kriv uporabnik. Gre zgolj za to, da je verjetnost okvare na podlagi laboratorijskih preizkusov ustrezno nizka. Vsaj pri novi napravi.

Tesnila počasi izgubljajo prožnost, in če novo ohišje preprečuje vdor vode, ni nujno, da bo tako tudi po več letih uporabe. To velja sicer za čisto vse modele, ki se hvalijo z odpornostjo proti vodi in prahu.

Težko bi spregledali, da gre za velik mobitel. Kot takšnega ga ni najbolj priročno uporabljati z eno roko, a zato zaslon nudi dobro vizualno izkušnjo. Poleg odpornosti, ki je nisem preizkusil, se kakovostno izdelano ohišje ponaša s sodobnimi, ravno odsekanimi robovi, lepo zaobljenimi vogali in ozkimi vrzelmi okoli zaslona.

Rahle spremembe je bila deležna še izboklina z dvema kamerama. Pomaknjena je bližje zgornjemu kotu in v njej ni več fiktivnih objektivov. V enega je bila pri prejšnjem modelu zakamuflirana bliskavica, ki je dajala občutek, da je kamer več.

Procesor porabi manj in se skoraj nič ne greje

Nima smisla skrivati, da so na račun daljše avtonomije v tokratni najboljši model družine Redmi Note vgradili za zmogljivostni razred slabši procesor. Še vedno ima dovolj zmogljivosti za večino dnevnih opravil. Zaplete se, ko dlje časa snemate v ločljivosti 4K, urejate video ali igrate grafično zahtevnejše igre. Zgodi se, da je takrat odzivnost okolja malenkost slabša. Ni katastrofalna, niti ni mobitel zaradi tega manj uporaben, le opazi se.

Je pa tudi dobra plat. Procesor se zelo malo greje, zato brez težav večino časa deluje pri najvišjih možnih obratih in porabi manj energije. V kombinaciji z veliko kapaciteto baterije to pomeni od 6 ur (v razmerah obremenitvenega testa) do 30 ur predvajanja videa. To presega dvodnevno avtonomijo, s katero se hvalijo nekateri konkurenti v srednjem razredu. Doseči tri dni brez iskanja električne vtičnice torej ne meji na utopijo.

Drugega niso kaj dosti spreminjali. Ko se telefon izprazni, je baterija hitro spet polna, a še vedno ni podpore za brezžično polnjenje. Zvočnika sta primerno glasna za poslušanje v mirnem okolju, ko pri roki ni slušalk, ob povprečni kakovosti zvoka. Nizki toni niso najboljši.

Z izjemo klasičnega vsakoletnega dejanja, povečanja točkovne svetilnosti, zaslon ostaja svetla točka tega mobitela. Kot že pri predhodniku nisem opazil težav s premalo svetlim zaslonom, jih tudi tokrat nisem. Čitljivost na soncu je primerna. Enako velja za hitrost osveževanja, kakovost slike in druge lastnosti.

Tako pridemo do naslednjega pomembnega dejavnika. Do pomnilnika, ki velja za glavnega krivca podražitev oziroma ponujanja manj za enako ceno. Delovni pomnilnik se je skrčil na 8, običajni pa na 256 gigabajtov. Oboje zadostuje za delovanje več sočasno odprtih aplikacij in algoritmov umetne inteligence. A komaj še.

Posebej prostor za aplikacije, fotografije in videoposnetke bo hitro poln, če odvečnih ne boste dovolj disciplinirano brisali.

Bolj ali manj nespremenjeno okolje

Ko se na telefon navadiš, boš verjetno zadovoljen. Vseeno bi si želel, da bi Xiaomi nekoliko več pozornosti namenil poenostavitvi, zmanjšanju potrebnega strinjanja z vsem mogočim v postopku aktivacije, lažjemu brisanju podvojenih aplikacij (in da nepotrebnih sploh ne bi bilo) in odpravi nujnosti prijave z računom Xiaomi, če želite, da delujejo vse podprte storitve umetne inteligence.

Nabor UI je primeren: od pomočnika Gemini in iskanja z obkroževanjem, prevajanja in oblikovanja zapiskov do urejanja fotografij. Na voljo so torej storitve, po katerih večina največkrat poseže, poleg algoritmov, ki skrbijo za optimalno delovanje sistema in pomagajo pri fotografiranju.

Okolje temelji na sistemu Android 16. Vseeno v luči obljubljenih štirih nadgradenj malo bode v oči, da se niso odločili za novejšo različico sistema. Se pa je Xiaomi zavezal, da bo šest let zagotavljal varnostne popravke.

Kljub krčenju tipala podobna kakovost fotografij

Na začetku leta so zelo poudarjali, da ima glavna kamera 200-milijonsko tipalo. Zdaj so stopili nazaj in vgradili 50-milijonsko, ki je obenem še fizično manjše. Da zaradi tega kakovost fotografij ne bi bila slabša, so povečali zaslonko. Objektiv spusti na tipalo več svetlobe, s čimer so ohranili dokaj dobro občutljivost glavne kamere. Ob njej je samo še širokokotna kamera, katere zmogljivost je v mejah pričakovanj glede na zaslonko in vgrajeno tipalo. Odreže se povprečno, primerno razredu, a je dovolj dobra, da so dnevne fotografije še vedno uporabne.

Da ima glavna kamera manj pik, večina ne bo opazila. Dnevne fotografije so korektne, barve so v primerjavi s širokokotnimi malenkost bolj živahne in podrobnosti je dovolj. Če svetlobne razmere niso popolne, se lahko pri dvakratni digitalni povečavi pojavijo težave z ostrenjem.

Na nočnih fotografijah je opaziti nekaj nejasnosti na robovih in šuma, a nič od tega ni pretirano problematično. Dvakratna povečava občasno naredi dobro fotografijo, a ne vedno. Na nekaterih fotografijah sem kljub optični stabilizaciji opazil težave z ostrenjem. Pri zelo kontrastnih prizorih se pokaže tudi omejitev dinamičnega razpona. Fotoaparat ne zna vedno najbolje uskladiti svetlih in temnih delov, zato se svetli deli prizora lahko preveč osvetlijo.

V dnevnih pogojih so barve na širokokotni fotografiji zadovoljive, morebiti le premalo živahne. Omejeno število pik se seveda pozna pri pomanjkanju podrobnosti in posledično izgubi ostrine zunaj središča prizora. Mehkoba tam hitro zmoti. Na dnevnih fotografijah ni veliko šuma. Ta se pojavi na nočnih. Še ena težava se pojavi takrat. Zaradi odsotnosti optične stabilizacije ni mogoče posneti uporabne fotografije, če roka ni popolnoma mirna.

Kameri sta sposobni posneti dokaj dobre videoposnetke v dnevnih razmerah, pod pogojem, da mobitela ne premikate prehitro. Nočni posnetki so slabši, več je šuma in nejasnosti. Takrat tudi nima smisla preklopiti na širokokotni pogled zaradi slabše občutljivosti širokokotne kamere na svetlobo.

Sklepna beseda za Xiaomi Redmi Note 17 Pro Max

Xiaomi me je tokrat presenetil. Namesto da bi nadaljeval z manjšimi nadgradnjami, je spremenil lastnosti, na katere po novem stavi. Redmi Note 17 Pro Max je za vas primeren, če sta trdoživost in avtonomija visoko na vrednostni lestvici in ste pripravljeni žrtvovati nekaj procesorske moči. Zaslon je še vedno nadpovprečen za srednji razred, zvočnika sta povprečna in fotografije so kljub tipalu glavne kamere z manj pikami primerljive fotografijam predhodnika Redmi Note 15 Pro+. Obenem ni mogoče spregledati, da je omenjeni predhodnik zaradi nekoliko boljšega procesorja in predvsem večjega delovnega in običajnega pomnilnika še vedno zelo aktualen.