Test na dlani: Samsung Galaxy A57

Že nekaj časa ni preprosto vsako leto navdušiti uporabnikov z nečim popolnoma novim, razen z nekoliko hitrejšim procesorjem in podporo za morebitni standard bluetooth, zato v ospredje stopa nenapisano pravilo. S sveže predstavljenim modelom (ob tem, da zmogljivostni razred pri tem ne igre nobene vloge) ni gospodarno zamenjati lanskega temveč dve oziroma celo več let starega. Le tako boste brez težav opazili napredek in obenem imeli največ od nadgradnje strojne opreme ter v tem primeru šest let nadgradenj sistema in zagotavljanja varnostnih popravkov.

Nemogoče ju je ločiti. Skoraj nemogoče.

Če mobitel položite ob lanskega predhodnika, boste morali pogledati dvakrat, da opazite razlike. Te sicer so, vendar so bolj kozmetične narave kot vsebinske. Najbolj očitna sprememba zadeva modul kamer. Lani je bil ta enovit, skoraj poravnan z zadnjo stranico, letos pa so objektivi nekoliko bolj izpostavljeni. Okoli njih je nižja obroba, kar ustvari dvonivojski videz. Funkcionalno to ne pomeni veliko. Kamere zaradi tega ne delujejo nič bolje ali slabše, prav tako sprememba ne vpliva na občutek v roki.

Ohišje ostaja kombinacija kovinskega okvirja in stekla, kar v tem razredu še vedno daje občutek nekoliko višje kakovosti. Mobitel je malenkost tanjši in za odtenek kompaktnejši, a razlika v praksi ni takšna, da bi bistveno vplivala na uporabo. Še vedno je razmeroma velik in ga z eno roko ne boste vedno obvladovali. So pa izboljšali odpornost proti vodi, kar je dobrodošel, čeprav ne ravno revolucionaren korak. Posebnost ostaja rahlo dvignjen del desne stranice, na kateri sta tipki za glasnost in vklop. Rešitev, ki zahteva nekaj privajanja, a se sčasoma izkaže za uporabno, ko tipke iščete »na slepo«.

Oblika kot celota deluje dovolj zrelo, da večjih posegov za zdaj ne potrebuje. Samsung tukaj očitno igra na karto prepoznavnosti in stabilnosti, kar je glede na ciljno skupino smiselno.

Zelo podobne zmogljivosti

Zaslon je področje, pri katerem bi marsikdo pričakoval napredek, a ga letos ni. In to niti ni nujno slabo. Gre za kakovosten AMOLED-zaslon z dobrimi barvami, solidno svetilnostjo in tekočim osveževanjem, ki brez težav pokrije večino scenarijev uporabe. Robovi so nekoliko tanjši, spodnji pa ostaja malenkost širši, kar je že skoraj stalnica v tem razredu. Samsung se ni podal v tekmo z navajanjem vedno višjih številk svetilnosti, kar je v zadnjem času pogosta praksa. Namesto tega ostaja pri preverjeni kombinaciji lastnosti, ki v realni rabi delujejo uravnoteženo. Ne glede na to, ali gledate videoposnetke, brskate po spletu ali občasno zaženete igro, zaslon opravi svoje delo brez opaznih slabosti.

Podobno velja za zvočnika. Sta stereo, dovolj glasna za vsakdanjo uporabo, a brez izrazite globine. Nizki toni ostajajo šibkejši, kar pomeni, da bodo za resnejše poslušanje glasbe še vedno boljša izbira slušalke ali zunanji zvočnik. Dobro je še, da se je Telekom Slovenije odločil ponuditi različici z 256 in 512 gigabajti pomnilnika.

Procesor je doživel manjšo nadgradnjo, ki pa ne prinaša dramatičnih sprememb. Pri sintetičnih testih se pokaže predvsem izboljšanje večjedrnih zmogljivosti, medtem ko enojedrne in grafične ostajajo podobne kot pri lanskemu modelu. V praksi to pomeni, da mobitel brez težav opravlja vsakodnevne naloge. Preklapljanje med aplikacijami je tekoče, večopravilnost ne povzroča težav, tudi kakšna zahtevnejša igra je povsem izvedljiva, če nekoliko znižate grafične nastavitve.

Ponovno sem odigral krajšo seanso Genshin Impact in nisem opazil zatikanja ali slabše igralne izkušnje, kljub temu da so bile za uporabnih 30 sličic na sekundo (fps) grafične nastavitve nastavljene bližje spodnji meji možnih. Sintetični testi sicer pokažejo, da se z rezultati meritev orodja Geekbench 6 za grafične zmogljivosti (1389 (lani 1358) za eno jedro, 4530 (lani 3896) za več jeder in 6898 (lani 6866) za grafiko) mobitel uvršča nekje v zlato sredino srednjega razreda.

Samsung izpostavlja večji izmenjevalnik oziroma parno komoro, kar naj bi izboljšalo odvajanje toplote. V praksi se mobitel ob večjih obremenitvah še vedno segreje, vendar ne do te mere, da bi to bistveno vplivalo na uporabniško izkušnjo. Dolgotrajno snemanje videa ali igranje iger bo povzročilo nekaj toplote, a zmanjševanje zmogljivosti ni pretirano.

Baterija ostaja enaka kot lani, kar pomeni predvidljive rezultate. Ob zmerni rabi brez težav zdrži dan in pogosto tudi dva. Pri intenzivnejši uporabi, kot je daljše igranje ali snemanje videa, se avtonomija seveda skrajša, vendar še vedno ostaja v okvirih pričakovanj za ta razred. Polnjenje je ena izmed manj navdušujočih plati. Ni najhitrejše in za popolno napolnitev boste potrebovali nekaj potrpljenja. Brezžičnega polnjenja še vedno ni, kar je odločitev, ki jo Samsung očitno ohranja za modele višjega razreda.

Poznano okolje, a dovolj funkcij

Programska plat temelji na okolju One UI, ki je dobro znano in dodelano. Deluje stabilno, pregledno in ponuja širok nabor možnosti prilagajanja. Razlike v primerjavi z dražjimi modeli so predvsem v funkcijah umetne inteligence, pri čemer je nabor nekoliko okrnjen. Kljub temu osnovne in tudi nekatere naprednejše funkcije ostajajo. Iskanje z obkroževanjem, prepoznavanje besedila, urejanje fotografij in integracija z Googlovimi storitvami, vključno z asistentom Gemini, so na voljo. Za večino uporabnikov bo to več kot dovolj.

Pomemben podatek je tudi dolga programska podpora. Samsung obljublja več let posodobitev, kar pomeni, da mobitel ne bo prehitro postal zastarel. To je v srednjem razredu pomembna prednost, ki jo pogosto spregledate.

Korektni rezultati glavne kamere

Na področju fotografije večjih sprememb ni, kar pomeni, da se mobitel opira na preverjeno kombinacijo tipal. Glavna kamera s 50 milijoni točk ostaja najmočnejši člen. V dobrih svetlobnih pogojih zajema fotografije z lepim dinamičnim razponom in precej natančnimi barvami. Rezultati so konsistentni, kar je pogosto pomembnejše od občasnih vrhunskih posnetkov. Tudi v slabših svetlobnih razmerah se kamera znajde bolje, kot bi morda pričakovali. Prisotno je nekaj mehčanja in šuma, vendar so fotografije še vedno uporabne. Nočni način deluje samodejno, kar poenostavi uporabo, čeprav odvzame nekaj nadzora. 

Širokokotna kamera je bolj kompromisna. V dobrih pogojih ponudi solidne rezultate, vendar hitro pokaže omejitve pri robni ostrini in dinamičnem razponu. V slabši svetlobi se razlike še povečajo, zato bo večina raje posegla po glavni kameri. Makro kamera ostaja bolj dodatek kot resno orodje. Deluje, kot je pričakovano, vendar njena uporabnost v praksi ni velika. Večina jo bo preizkusila iz radovednosti, nato pa nanjo hitro pozabila.

Obe zadnji in sprednja kamera so sposobne snemati v razločljivosti 4K v zaporedju 30 sličic na sekundo. Najboljše rezultate ponovno daje glavna kamera, saj so posnetki čisti in brez opaznega šuma. Velja omeniti, da dobro deluje tako optična (glavna kamera) kot elektronska (širokokotna kamera) stabilizacija slike, ki predvsem med snemanjem videa igra pomembno vlogo.

Sklepna beseda za Samsung Galaxy A57

Samsung Galaxy A57 ne prinaša velikih preskokov, temveč nadaljuje preverjeno zgodbo. To pomeni zanesljivo delovanje, dobro uravnotežene lastnosti in dovolj dolgo življenjsko dobo z vidika programske podpore. Ni mobitel, ki bi izstopal z eno samo izjemno lastnostjo, je pa dovolj celovit, da bo zadovoljil širok krog uporabnikov.