Test na dlani: Samsung Galaxy S25 FE

Samsung se dobro zaveda, kako pomembno je »pokriti« vse segmente, čemur je pravzaprav namenjen mobitel, ki ga označujemo za cenejšo alternativo premijskim modelom družine Galaxy S25.

Cenovno sicer sodi med Galaxy A56 in Galaxy S25, pri velikosti in zmogljivostih pa je bližje modelu Galaxy S25+. Ta je v nekaterih »podrobnostih« še vedno boljši, a jih dobršen del uporabnikov ne bo opazil. Ne, ker ne bi bile pomembne, temveč preprosto zato, ker so subtilne. Izven Samsungove ponudbe sta mu še najbližje Honor 400 Pro in Xiaomi 15T Pro.

Privlačna oblika brez pretiravanja

Minimalizem je prvo, na kar pomislim, ko zagledam Samsungov mobitel. Namesto pretiravanja z velikostjo in obilnostjo hrbtne izbokline ima čist in eleganten videz. Oblika se je uveljavila, zato je verjetno še dolgo ne bodo drastično spremenili. Čemu bi jo, ko je dovolj samosvoja, in če sem odkrit, očitno tudi dovolj zimzelena.

Kompromisi pri materialih so, vendar se sami odločite, koliko vam pomeni, da je aluminijev okvir iz za odtenek manj trdne aluminijeve zlitine, utrjeno steklo pa nad zaslonom in hrbtu starejše generacije. Seveda v primerjavi z modeli premijske družine Galaxy S25. Drugo je bolj ali manj enako. Če niste ravno pikolovske sorte, boste zelo težko zgolj na videz ločili »fe« od »plusa«. Razen če ne boste pozorni na eno podrobnost. Ne glede na barvo ohišja (na voljo so štiri) je okvir vedno kovinsko srebrn.

Mobitela nista popolnoma enakih mer, vendar so razlike ponovno majhne in skoraj nevidne, celo če ju postavite enega poleg drugega. Nastale so na račun širših vrzeli okoli zaslona, katerega velikost zna biti za večino optimalna. Z izjemo ljubiteljev manjših, katerim je namenjen Galaxy S25. Ravni, odsekani robovi so poleg sodobnega videza zaslužni še za dober in varen oprijem. Ohišje ne drsi iz dlani, in čeprav je hrbet dokaj bleščeč, se na njem mastni madeži prstov prav dosti ne poznajo.

Optično namesto ultrazvočnega tipala prstnega odtisa pod zaslonom deluje dobro in vsaj malo pomaga pri uporabi mobitela z eno roko, je hitro in natančno. Le, da je za moj okus nameščeno preblizu spodnjemu robu. Na to se je treba privaditi.

Dober procesor, vendar ne čisto v vrhu

Samsung se je odločil za vgradnjo lastnega procesorja, ki je bil kakšno leto nazaj v vrhu glede zmogljivosti. Čeprav dostikrat govorijo, da so Exynosi enakovredni Snapdragonom, se v praksi kaže, da so slednji na nekaterih področjih v prednosti, česar preprosto ni mogoče zanemariti. Upoštevajoč, da v Galaxyju S25+ »utripa« dve generaciji novejši Snapdragon 8 Elite, je torej bolj ali manj jasno, da je glede procesorske in grafične moči v konkretni prednosti. Vprašanje je le, ali tolikšno moč potrebujete ali vam nekoliko manj še zadostuje. Mislim, da odgovor ni pretirano težak. Veliki večini uporabnikov, celo tistim, ki na mobitelu igrajo grafično zahtevne mobilne igre, so danosti Galaxyja S25 FE dovoljšne.

Običajni obremenitveni test je dodobra segrel ohišje mobitela, a omejevanje hitrosti jeder se je v povprečju ustalilo pri 80 odstotkih nazivnih vrednosti. Bolj kot to je pomembno, da v pol ure trajajočem testu nisem zaznal globljih padcev. V tem času je napolnjenost baterije v eni uri padla za 32 odstotkov in v primeru manj zahtevnega opravila – gledanja videa z YouTuba v brezžičnem omrežju na zaslonu s polovico svetilnosti – za 5 odstotkov. Avtonomija je torej od tri do dvajset ur, odvisno od zahtevnosti uporabe. Ob normalni rabi to pomeni potencialno polnjenje vsak drugi dan, v primeru intenzivne rabe pa bo baterija brez večjih težav zdržala do večera.

Če bi dejal, da sta zaslona enaka, bi se rahlo zlagal. Razlikujeta se v razločljivosti in najvišji točkovni svetilnosti. Oboje v korist Galaxyja S25+. Sicer sta preprosto rečeno »perfektna«. Mimogrede, besedo zdaj že redno uporabljam za opis Samsungovih zaslonov, kajti če se lahko na kaj zaneseš, potem so to zasloni. V prikazu živahnih barv, kontrasta in dinamičnega razpona (skoraj) vedno izstopa v primerjavi z enako zmogljivimi konkurenti. In roko na srce, rahlo nižje ločljivosti ne boste opazili. Ravno tako ne svetilnosti, saj obstoječa bolj ali manj zadostuje za uporabo na prostem. Zdi se mi celo, da izdelovalci že kar malo pretiravajo. Ker zaslon največjo točkovno svetilnost zagotavlja zgolj krajši čas ali le na omejeni površini, nekaj sto kandel gor ali dol v resnici ne pomeni prav dosti.

Morda bo koga zmotilo, da ne podpira standarda Dolby Vision. Ni presenetljivo, kajti ne podpira ga noben Samsungov mobitel. Na voljo sta dva načina osveževanja. Standardni večinoma osvežuje s hitrostjo 60 hercev, a se po potrebi spusti na 30, prilagodljivi pa deluje v intervalu med 1 in 120 herci.

Prvi z novim sistemom in okoljem

Manjše presenečenje je, da je Samsung Galaxy S25 FE prvi mobitel družine S25 s sistemom Android 16 in osmo različico uporabniškega okolja One UI. To je še pomembneje v luči obljubljene sedemletne podpore, saj ima najboljše izhodišče od letošnjih modelov, ki so na svet privekali z Androidom 15.

Uporabniško okolje ni dosti drugačno, kajti obilja kozmetičnih popravkov je bilo deležno že okolje One UI 7. Pomembnejša je nadgradnja Androida, ki prinaša dobrobit sistemu integriranih algoritmov umetne inteligence. Večinoma je Googlovih, s katerimi mobiteli z Androidom pridobivajo prednost pred Applovimi in Huaweijevimi.

Uganili ste. Vsa znana orodja so na krovu in vse uporabnejša so. Ne govorim samo o prevajanju v realnem času in iskanju z obkroževanjem, ki je zdaj omogočeno še pri igrah, temveč tudi o spreminjanju fotografij s poudarkom na brisanju stvari iz prizora. Po končanem procesu so manipulirane fotografije uporabne še za kaj drugega kot zgolj za prikaz na zaslonu mobitela.

Napredek je očiten še pri digitalnem pomočniku Gemini, ki ga vključite z daljšim pritiskom na tipko za vklop in po novem odgovarja na podlagi konteksta vprašanja ter razume vprašanja v slovenščini. Le njegovi glasovni odgovori znajo biti po zaslugi čudnega naglaševanja zlogov na trenutke malone smešni. Umetna inteligenca postaja vse uporabnejša in le navaditi se moramo, da jo uporabimo pri vsakodnevnih opravilih.

Zelo solidna glavna kamera

Čeprav Samsung Galaxy S25 FE nima povsem enakega glavnega tipala kot Galaxy S25+, so razlike v kakovosti fotografij presenetljivo majhne. V večini primerov bodo rezultati zadovoljili skoraj vse uporabnike, razen tistih z najvišjimi pričakovanji.

• Glavna kamera poskrbi za ostre, svetle in barvno uravnotežene posnetke z dobro reprodukcijo podrobnosti – podnevi in ponoči. Dinamični razpon je širok, zato se telefon dobro spopada s kontrastnimi prizori, kjer svetli in temni deli slike ostanejo lepo uravnoteženi.
• Širokokotna kamera je nekoliko šibkejši člen sistema. Fotografije so vidno manj svetle, v nočnih razmerah se pojavi nekaj več šuma, pa tudi ostrina je nekoliko slabša. Kljub temu so rezultati uporabni in ponujajo dovolj kakovosti za vsakodnevno rabo.
• Telefoto kamera z optično povečavo, čeprav ima manjšo ločljivost, preseneti z dobro ostrino in naravnimi barvami. Pri povečavi podrobnosti ostanejo razmeroma čiste, zato so portreti in bližnji posnetki prepričljivi.

Sistem treh kamer se podnevi izkaže kot zelo vsestranski in zanesljiv. V zahtevnejših svetlobnih pogojih pa so razlike med posameznimi kamerami opaznejše. Pri zajemu videa se kakovost nekoliko zniža, predvsem ponoči, ko se pojavi več šuma in manj jasnosti v gibljivih delih posnetka. Podnevi so videoposnetki bistveno boljši, z dobrim kontrastom in živimi barvami. Ker širokokotna kamera nima optične stabilizacije, je za mirne posnetke priporočljivo snemati z glavnim objektivom, a tisti z mirno roko bodo brez težav menjavali kamere tudi med snemanjem.

Sklepna beseda za Samsung Galaxy S25 FE

Samsung Galaxy S25 FE prinaša nekaj nadgradenj v primerjavi s predhodnikom in je na splošno dober mobitel. Ima elegantno, trdno konstrukcijo, odličen zaslon, je zmogljiv in ima vsestranske kamere, čeprav je ravno to del, pri katerem je še prostor za izboljšave. Predvsem glavna in sprednja sta vsekakor nadpovprečni v razredu. Nenazadnje ni brez pomena, da Samsung za ta mobitel obljublja sedemletno podporo. Torej več od obdobja, ki ga od proizvajalcev zahteva Evropska unija.