
Nista popolnoma enaka, a hkrati ni mogoče spregledati podobnosti. Pri pomembnejših stvareh se namreč razlikujeta le v procesorju in kameri z optično povečavo, ki jo ima Honor 600 Pro.
Honorja ne morem obtožiti nesramnega kopiranja, ker tega ne počne, a hkrati težko spregledamo podobnost obeh novih mobitelov z Applovimi iPhoni. Vsaj na daleč, kajti od blizu so razlike očitne. Tako je zaradi oranžne barve modela Honor 600 in pravokotne izbokline na hrbtišču, ki se razprostira čez celotno širino ohišja. Poleg vizualne prepoznavnosti se razlog zanjo skriva v večji robustnosti ohišja.
Podobno funkcijo imajo še ozke vrzeli okoli zaslona, zdaj so tanke manj kot milimeter, čeravno ni mogoče spregledati, da je zaradi tega videz v kombinaciji s pravokotnimi robovi in zaobljenimi vogali sodobnejši. Trdnost ohišja in videz gresta tokrat z roko v roki. Še ene podobnosti s prej omenjenimi mobiteli ni mogoče spregledati. Tu so namenska tipka na spodnjem delu desnega boka, ki služi za fotografiranje, dostop do storitev umetne inteligence in še nekatere druge možnosti, ki so na voljo v nastavitvah. Hkrati obstaja tudi razlika. V tem primeru je le tipka in ne kombinacija s površino, občutljivo na dotik. Z drsanjem po njej na primer ne morete spreminjati povečave kamere.
V primerjavi z lanskim Honorjem 400 sta letošnja mobitela doživela nežno 'krčenje'. Diagonala zaslona je krajša za dobre štiri milimetre in temu primerno sta lažje obvladljiva za eno roko. No, vsaj v teoriji, kajti še vedno zaslon od spodnjega do nasprotnega zgornjega roba meri 16 in pol centimetra, s čimer nudi dobro izkušnjo brskanja po spletu, gledanja filmov in igranja iger.
Zaslon ni le primerno velik. Njegova slika je odlična pri barvah, dinamičnem razponu in kontrastu, z visoko frekvenco prilagajanja osvetlitve preprečuje, da bi celo najobčutljivejši zaznali utripanje, točkovna svetilnost pa je letos narasla na 8.000 kandel. Ogromno. A morate vedeti, da tako svetel ne more biti hkrati cel zaslon, temveč le manjši del, velik okoli deset odstotkov. Svetilnost po celem zaslonu pa doseže okoli 2.000 kandel, s čimer jamči dobro čitljivost na prostem.
Osveževanje medtem doseže 120 hercev, vendar ni prilagodljivo v majhnih korakih, temveč v velikih 60, 90 in 120 hercih. Dinamično preklapljanje med njimi večinoma poteka dobro, a sem opazil, da je občasno vztrajalo pri visoki vrednosti, čeprav tega slika na zaslonu ni zahtevala.

Procesor je tista točka, pri kateri se mobitela najbolj razlikujeta. Oba sta nastala v Qualcommovi »kovačnici«, vendar ima Honor 600 letošnjo različico srednjega razreda Snapdragon 7, Honor 600 Pro pa lanski najboljši procesor za naprave s sistemom Android, Snapdragon 8 Elite. Za večino že prvi nudi vrh glave zmogljivosti in je dovolj hiter, da podpre algoritme umetne inteligence, vendar je jasno, da drugi doda tiste nekaj »pare«, ki jo potrebujejo najbolj zagrizeni ljubitelji grafično zahtevnih mobilnih iger. Te na obeh mobitelih delujejo pričakovano dobro, tja do prikaza 120 sličic na sekundo. Jasno pa je, da je Honor 600 Pro boljša izbira, če nameravate nanj namestiti emulator in z njim poganjati igre za osebne računalnike ali konzole.
Le v takem primeru boste morebiti v praksi polno obremenili procesor in povzročili ustvarjanje največ odvečne toplote. Noben od novih mobitelov ne izboljšuje učinkovitosti odvajanja toplote, zato je nekako razumljivo, da se ob polni obremenitvi hitro segrejeta do meje, ko vajeti prevzame upočasnjevanje jeder oziroma ga ni več udobno držati v roki. Če ne že po pol ure, do tega zagotovo pride po uro dolgem igranju.
Kitajski proizvajalci že nekaj let vgrajujejo baterije z večjo vsebnostjo silicija in ogljika ter večjo energijsko kapaciteto v enaki prostornini. Zaradi omejitev Evropske unije imajo modeli za kitajski trg že večjo baterijo, a tudi »evropska« je večja od baterij v Samsungovih in Applovih mobitelih. Zaradi različne »požrešnosti« procesorja so manjše razlike v avtonomiji, kljub dejstvu, da sta bateriji enaki. Polno obremenjen Honor 600 zdrži do 6 ur ali do 25 ur predvajanja videa prek domačega omrežja, medtem ko Honor 600 Pro zdrži slabe 3 ure oziroma do 20 ur. Koga zna še presenetiti, da je hitrost polnjenja z lanskih 100 znižana na letošnjih 80 vatov. Verjetno je to povezano z novo »kemijo« baterij.
Najbolj vroča letošnja točka je pomnilnik. Vemo, da se je ta nadpovprečno podražil, kar ima vpliv na ceno mobitelov in velikost pomnilnika. Honor 600 ima tistega za 256 (lani 512), Honor 600 Pro pa za 512 gigabajtov. Še dobro, da k nam ni zaneslo različice s 128 gigabajti, kajti tolikšen pomnilnik zaradi večjih datotek s fotografijami in videoposnetki ne zadošča več.
Čeprav priznavam, da je Honor naredil velik napredek pri oblikovanju uporabniškega vmesnika, boste tam še vedno našli nekatere aplikacije, ki jih skoraj zagotovo nikoli ne boste potrebovali. Poleg strinjanja z vsem mogočim in malo manj mogočim v procesu aktivacije naprave boste potem porabili še nekaj časa, da se znebite nepotrebne »navlake«.
Dvomim, da se bo to kaj kmalu spremenilo na bolje. Redki se obregnejo ob to podrobnost in bolj kot karkoli drugega postajajo pomembne storitve umetne inteligence. Nekoč rezervirane za premijske modele se počasi selijo v nižje cenovne razrede, čeravno težko rečem, da Honorjevi novi mobiteli sodijo v srednji razred. Če že, potem to pomeni, da smo priča tihemu premiku cenovnih meja razredov navzgor.
Velikost delovnega pomnilnika in v obeh primerih dovolj zmogljiv procesor jamčita dobro delovanje umetne inteligence, s poudarkom na obdelavi fotografij, iskanju z obkroževanjem, prevajanju in podobnem. Kajpada je nanju že naložen Googlov umetnointeligentni pomočnik Gemini, ki roko na srce postaja vse uporabnejši. A Honor ne bi bil Honor, če ne bi ponovno ponudil manjšega 'bombončka', s katerim vas želi uloviti. Letos je to druga generacija pretvarjanja fotografij v video. Storitev je zmogljivejša, video je zdaj dolg do 8 sekund in več imate vpliva na končni rezultat. Ne dvomim, da se boste s tem igrali vsaj v obdobju, ko je storitev brezplačna. Predvidoma do tri mesece.
Brez dvoma je glavna kamera z naskokom boljša v vseh svetlobnih razmerah. Dokaj dobro ji konkurira kamera za optično povečavo, le širokokotna ju preprosto ne more dohajati. Rak rana 'dostopnejših' modelov, v katerih proizvajalci vsem kameram ne posvetijo enake pozornosti. Dobra je tudi sprednja kamera, ki je tokrat izgubila tipalo globine. To nikdar, čeprav so govorili drugače, ni vplivalo na kakovost selfijev, je pa izboljšalo delovanje in natančnost sistema prepoznave obraza.
Glavna kamera podnevi zajema zelo podrobne posnetke z odličnim dinamičnim razponom in živahnimi, a še vedno naravnimi barvami. Kontrast je uravnotežen, obdelava HDR pa ni pretirano izrazita. Tudi dvakratna digitalna povečava ohranja visoko raven ostrine in detajle. Ponoči fotografije ostanejo bogate s podrobnostmi, šum je dobro nadzorovan, barvna reprodukcija pa je večinoma naravna.
Fotografije z optično povečavo so prav tako zelo kakovostne. Podrobnosti je dovolj, barvna podoba je skladna z glavno kamero, ostrina pa ostaja na visoki ravni. Presenetljivo dobro se obnese tudi sedemkratna povečava, čeprav ponoči nekoliko popusti pri ostrini.
Širokokotna kamera je najšibkejši člen. Čez dan ponuja ostre slike z dobrim razponom svetlobe in prijetnimi barvami, ponoči pa se kakovost poslabša, slika postane mehkejša in zmanjša se količina podrobnosti. Kljub temu ostaja uporabna za vsakodnevne potrebe.
Video je v splošnem zelo dober. Glavna kamera in teleobjektiv snemata kakovostne posnetke z lepimi barvami, dobro ostrino in širokim dinamičnim razponom. Stabilizacija ni popolna in pri hoji ustvari rahlo plavajoč občutek, vendar to ni posebej moteče. Širokokotna kamera ponoči izrazito zaostane, saj kakovost posnetka opazno pade.
Honor 600 in 600 Prosta v vseh podrobnostih zanimiva, dobro izdelana in lepo oblikovana mobitela. Z uravnoteženimi zmogljivostmi zadovoljita različne potrebe uporabnikov: od tistih, ki ne potrebujejo treh kamer in najhitrejšega procesorja, do onih, ki jim to pomeni veliko, a hkrati nočejo imeti še nekoliko dražjih premijskih modelov. Še bolje bi bilo, da bi Honor 600 Pro imel procesor Elite zadnje generacije. Ker bi s tem tekmoval s Honorjem 8 Pro, so se odločili drugače. Sicer pa razlike v primerjavi z lanskim Honorjem 400 in 400 Pro niso tolikšne, kot bi morda mislili, zato sta tudi ta vedno zanimiva.