Test na dlani: Honor Magic8 Pro

Honor je bil eden izmed prvih, ki so uvedli novo generacijo litij-ionskih baterij. V tej je anoda namesto iz stabilnega grafita izdelana iz silicijeve mešanice z večjim potencialom shranjevanja energije. Težavo s stabilnostjo silicija rešuje prepletanje anode z ogljikom – brez drastičnega vpliva na prednosti. Slednje so večja kapaciteta na prostorninsko enoto, učinkovitejše delovanje in hitrejše polnjenje. Ker je način delovanja enak, bi bilo pravilneje govoriti o silicij-ogljikovih litij-ionskih baterijah (Si/C Li-ion). Zanimivo je, da Apple in Samsung, potem ko nista usvojila hitrega polnjenja, spet zaostajata.

Se steklo počasi umika?

Povsem brez posegov v zasnovo ohišja seveda ni šlo. Okrogla izboklina z objektivi zadnjih kamer ima opazno večji premer. To ponovno povzroča nekaj težav pri držanju mobitela v panoramskem načinu, vendar nič hujšega.

Pomembnejša sprememba je manj vidna. Hrbtna ploskev tokrat ni steklena, temveč je izdelana iz kompozitnega materiala, natančneje iz plastike, ojačane s steklenimi vlakni. Poskušam povedati po njihovo: ni steklo, je boljše od stekla, saj je material manj občutljiv na fizične in kemične vplive. Kakorkoli že, na videz in otip deluje korektno, kakšen vpliv pa bo to imelo na dolgoročno odpornost ohišja, bo pokazal čas.

Vizualno sodobnost poudarjajo ravni robovi, Honor pa želi z dodano večnamensko kombinacijo tipke in na dotik občutljive površine pokazati, da stopa v korak s časom. Tipka je večnamenska, saj lahko prilagodite, kaj se zgodi ob enem, dveh ali daljšem pritisku. Privzeto je namenjena umetni inteligenci in fotografiranju. V praksi to pomeni, da s pritiskom zajamete fotografijo, z drsanjem po tipki pa spreminjate povečavo. Ideja, ki še zdaleč ni unikatna, ima nekaj smisla. A le pod pogojem, da jo bomo sprejeli. Odveč zagotovo ni, vendar smo vajeni fotografiranja prek zaslona, česar se ne bomo kar tako odvadili.

Magic8 Pro ni zasnovan po vzoru različice Lite, da bi prenesel padce z višine dveh metrov in pol, curek vroče vode in druge izzive sodobnega sveta, vendar se mi vseeno zdi, da bi marsikaj »preživel«. Verjetnost, da ga ne bo uničil nedolžen padec na tla, je razmeroma visoka. To seveda ne pomeni, da lahko pozabimo na preventivo. Tak ali drugačen ovitek in po možnosti še zaščitna plast na zaslonu še vedno nista odveč.

Ohranili preverjeno in nadgradili procesor

Če ste pozorni, ste opazili, da zasloni iz leta v leto ostajajo večinoma enaki, spreminja se predvsem svetilnost. Pričakovano je ta ponovno narasla. Čeprav se je že lanski model precej dobro obnesel na prostem, bo novi še za odtenek boljši. Drugo ostaja v znanih gabaritih. Prilagodljivo osveževanje do 120 hercev, odlične barve, izvrsten kontrast in podobno. Ponovno je prisotno hitro prilagajanje zatemnitve, ki preprečuje zaznavanje utripanja pri najbolj občutljivih uporabnikih.

Pri opisu zaslona se že nekoliko ponavljam. Razlog je preprost. Zasloni premijskih mobitelov so si vse bolj podobni oziroma so razlike tako majhne, da jih v praksi skoraj ne opazimo. Bistvo je, da so primerni za široko paleto opravil, od brskanja po spletu in gledanja filmov do grafično zahtevnih iger. Zelo podobno velja za zvok. Zgornji in spodnji zvočnik zagotovita dovolj kakovosten in glasen zvok za poslušanje vsebin v mirnem okolju. Za kaj več so potrebne kakovostne slušalke.

Že prej sem omenil, da je bistvena nadgradnja procesor. Nedvomno je hitrejši od lanskega, ki je v svojem času ponujal vrhunsko zmogljivost. Trčimo ob dejstvo, da ni nikakršne potrebe po vsakoletni menjavi mobitela. Moj predlog je preprost. Uporabljajte obstoječega, dokler zadostuje vašim potrebam in deluje brezhibno, najnovejšo generacijo izbranega modela pa kupite šele, ko ni več tako. Na ta način boste največ pridobili tudi od vse daljšega obdobja programske podpore, ki jo nudijo novejši modeli.

Ko je procesor obremenjen do konca, se ohišje še vedno opazno segreje, posledično pa pride do omejevanja hitrosti jeder, vse do pod 80 odstotkov začetnih zmogljivosti. Da se temperatura med obremenitvenim testom hitro dvigne in po uri igranja zahtevnejše igre preseže 60 stopinj Celzija, je nekako pričakovano. Honorjev sistem hlajenja preprosto ne sledi termičnim zahtevam Qualcommovega čipa.

Honor je eden prvih, ki se je odločil za vgradnjo baterij z visoko vsebnostjo silicija in ogljika. Zanimivo je, da imajo modeli za kitajski trg 12 odstotkov večjo kapaciteto kot mobiteli za evropski trg. Kljub temu ima Magic8 Pro eno večjih baterij v svojem razredu, vsaj dokler tekmeci ne bodo predstavili svojih modelov. Večja kapaciteta se v praksi vsekakor pozna. Ob polni obremenitvi baterija zdrži slabe štiri ure, pri manj zahtevnih opravilih, na primer predvajanju videa z YouTuba, pa tudi več kot 25 ur. Z nekaj zmernosti in ne preveč intenzivne uporabe bo Magic8 Pro mogoče polniti vsak drugi dan ali pa ga po zaslugi hitrega polnjenja občasno na kratko priključiti na napajalnik.

Pri drugih lastnostih je Magic8 Pro usklajen s tekmeci v razredu, ki sicer uradno še niso bili predstavljeni. Honor se ne spušča na področja, ki jih ne obvlada najbolje, na primer klice v sili po satelitskem omrežju, raje namreč poskrbi za dovolj delovnega pomnilnika, ki je hkrati hiter, in za podporo vsem najnovejšim komunikacijskim vmesnikom.

Nežne nadgradnje sistema

Zdi se mi, da okolje MagOS ni bilo deležno temeljite prenove. Osvežili so videz, ga približali Applovemu okolju in zmanjšali število že nameščenih aplikacij, čeprav so še vedno prisotne nekatere, ki jih vsaj sam odstranim med prvimi. Kdor si želi čistega sistema brez nepotrebnih dodatkov, bo storil enako.

Ne manjka nobena funkcija umetne inteligence, ki je danes že nujna oprema vseh androidnih mobitelov. Ne glede na pogled nanje jim ni mogoče oporekati napredka. Brisanje predmetov in oseb s fotografij ni več zgolj zanimiva funkcija, temveč uporabno orodje, tudi Gemini pa je usvojil več vidikov razumevanja slovenščine.

Dobrodošla nadgradnja je že omenjena večnamenska tipka in prilagodljiv informativni otok Magic Capsule na vrhu zaslona. Ni težko uganiti, kje so našli navdih zanju. Daleč od tega, da bi bili novosti odveč, vendar je njuna uporabnost odvisna predvsem od tega, ali ste pripravljeni spremeniti način uporabe mobitela. Manjših sprememb je še nekaj, tudi na področju poosebljanja sistema, čeprav je prav to področje tisto, ki bi mu Honor lahko namenil več pozornosti.

Povečave so letos še nekoliko boljše

Honor se je odločil za nekaj sprememb na področju kamer. Glavni objektiv je izgubil spremenljivo zaslonko, kamera z optično povečavo pa ima letos 85-milimetrsko goriščno razdaljo. Po naključju sem v fotografski aplikaciji opazil funkcijo dodatne stabilizacije pri snemanju videa. Sprva sem pričakoval, da gre za programsko rešitev, ki bo po nadgradnji na voljo tudi na lanskem modelu, vendar se to ni zgodilo. Ali so se odločili, da je ne bodo delili z obstoječimi uporabniki, ali pa je njeno delovanje odvisno od fizične nadgradnje kamere. Na voljo je še vedno bogat nabor goriščnih razdalj, ki jih spreminjate z dotiki oznak povečave.

Na dobri dnevni svetlobi se glavna kamera izkaže z natančnim ravnovesjem beline, prijetno nasičenimi barvami in zelo živahnimi posnetki. Fotografije imajo širok dinamični razpon in solidno količino podrobnosti. Zanimiva je tudi 2-kratna povečava, ki temelji na izrezu iz polne 50-milijonske ločljivosti. Tudi v slabših svetlobnih pogojih oziroma ponoči kamera ohranja visoko raven kakovosti. Fotografije so jasne, z dobrim kontrastom in zelo malo opaznega šuma. Pri nočni 2-kratni povečavi pa se lahko na določenih delih pojavi rahlo mehčanje.

Širokokotna kamera v dnevni svetlobi prav tako ponuja prijetne rezultate. Barvna reprodukcija je všečna, dinamični razpon dovolj širok, podrobnosti pa zadovoljive. V slabših svetlobnih razmerah se pokažejo omejitve. Kamera očitno daje prednost svetlosti in barvam, kar se odraža v hitrejšem izgubljanju podrobnosti. Mehčanje slike je še posebej opazno proti robovom posnetkov.

Pri fotografijah z optično povečavo ostrina ne deluje vedno povsem naravno. Zaradi združevanja pik in dodatne obdelave pride do pretiranega poudarjanja robov, kar postane opazno pri večjih povečavah. Kljub temu velja pohvaliti količino podrobnosti, prijetne barve in širok dinamični razpon. Poleg osnovne 3,7-kratne povečave aplikacija ponuja tudi 6-kratno, pri kateri obdelava ni pretirana. Pravzaprav so posnetki s 6-kratno celo boljši od lanskih.

Tudi v slabih svetlobnih pogojih periskopska kamera ohranja dobro barvno natančnost in širok dinamični razpon, vendar se lahko pojavi opazen šum skupaj z agresivnejšim ostrenjem. Oddaljeni motivi, zlasti tisti z več svetlobnimi viri, pogosto izgubijo ostrino. Na voljo je tudi 100-kratna povečava, pri čemer za kakovost skrbi umetna inteligenca. Zdi se, da je ta v primerjavi z lanskim letom nekoliko napredovala, vendar čudežev seveda ne more delati, zato so prizori še vedno videti nekoliko umetni.

Videoposnetki v ločljivosti 4K izstopajo z dobrim dinamičnim razponom in natančno barvno reprodukcijo, vključno z uravnoteženim ravnovesjem beline in ustrezno nasičenostjo. Vse tri kamere ponujajo zelo usklajen rezultat, kar zagotavlja enotno kakovost videa. Čeprav so podrobnosti nekoliko bolj obdelane, gre za slog, ki je danes v industriji že uveljavljen, zato Honor pri tem ne izstopa. Na splošno so rezultati videa zelo dobri, ponoči pa se osrednja kamera zaradi večje svetlobne občutljivosti izkaže nekoliko bolje od preostalih dveh.

Sklepna beseda za Honor Magic8 Pro

Honor Magic8 Pro je odličen in vsestranski mobitel, ki po nepotrebnem ostaja v senci Applovih in Samsungovih modelov. Ne vem, zakaj je tako, vendar se zdi, da ima podjetje težave z doseganjem prepoznavnosti na trgu, na katerem bolj ali manj kraljujeta dve znamki. Škoda, saj z njim dobite najnovejši procesor, celovit nabor funkcij umetne inteligence, kakovosten zaslon, zelo dobro fotografsko in video zmogljivost ter sodoben videz ohišja – vse to po razmeroma razumni ceni.