Test na dlani: Honor Magic8 Lite

Že lani me je Honor spodbujal, naj v praksi preizkusim odpornost proti nizkim temperaturam, vodi in padcem na trda tla z višine dveh metrov in pol. Poslušal sem ga in enako storil še letos, tako da mi je postalo približno jasno, kako trdoživ je Magic8 Lite.

Povečana odpornost ne pomeni neuničljivosti. Po padcu na betonska tla so se na okvirju pojavile odrgnine, medtem ko so nekateri poročali o počenem hrbtišču in drugih fizičnih poškodbah. Nisem pa seznanjen s primeri, ko bi do poškodb prišlo zaradi vroče vode ali sekljanja zelenjave na zaslonu. Dovolj oster nož bo prej ali slej pustil praske, prav tako tudi predolgo namakanje. Kljub temu povečana odpornost ni zanemarljiva.

Že to, da je verjetnost poškodb manjša, pomeni, da se ne bomo zdrznili vsakič, ko bo mobitel zgrmel po tleh.

Sodobna oblika in korektna izdelava

Čeprav ima glavne adute drugje, ne gre spregledati sodobnega oblikovanja, ki ga zaznamujejo ravno odsekane stranice in prijetno zaobljeni vogali. Kaže, da se bolj ali manj ukrivljeni robovi zaslonov in hrbtišč umikajo iz vseh cenovnih razredov. V kombinaciji z ozkimi robovi okoli zaslona to ohišju daje prefinjen videz, ne da bi bilo udobje uporabe zaradi tega slabše.

Ohišje je večinoma iz trdne plastike, kar je skladno z željo po večji robustnosti, le zaslon je zaščiten z utrjenim steklom. Če niste pozorni, tega morda sploh ne boste opazili oziroma boste celo ocenili, da je hrbtna stran steklena. Za to je zaslužna bleščeča površina, ki precej prepričljivo simulira steklo. V dobrem in slabem, saj so prstni odtisi na njej za moj okus nekoliko prehitro vidni. Rešitev je seveda zaščitni ovitek.

Dejstvo, da sta na zadnji strani le dve kameri in da neuporabne bližinske, makro kamere na srečo niso vrnili, ne vpliva na velikost izbokline z objektivi. Ta bi zlahka lahko bila manjša, a potem videz mobitela Magic8 Lite ne bi bil usklajen z drugimi člani družine, od katerih je pri nas na voljo le še Magic8 Pro.

Od moči se ne zvrti

Procesor sodi v nižji srednji razred, a so mu tokrat prvič dodali tudi nekatere zmogljivosti umetne inteligence. Kljub temu da mu nekaj več surove moči ne bi škodilo, je je dovolj za gladko delovanje vsakdanjih opravil in celo povsem spodobno izkušnjo igranja grafično srednje zahtevnih mobilnih iger. Genshin Impact in podobne igre preverjeno delujejo. Z nižjimi nastavitvami in dovolj sličicami na sekundo, da je izkušnja gladka in brez zatikanja.

Da rezerve moči niso velike, jasno pokaže obremenitveni test. Segrevanja ohišja skoraj ni, procesor pa ves čas deluje blizu svojih največjih zmogljivosti. Magic8 Lite bo uspešno opravil z vsako nalogo, ki mu jo naložite, a bo nekatere, med takšne gotovo sodi obdelava videa, opravljal opazno dlje.

Z izjemo rahlo višje največje svetilnosti in dodane podpore za prikaz vsebin z visokim dinamičnim razponom je zaslon enak lanskemu. Samodejno prilagajanje svetilnosti deluje z visoko frekvenco, kar preprečuje zaznavno utripanje tudi pri najobčutljivejših uporabnikih. Hitrost osveževanja ostaja 60, 90 ali 120 hercev. Poleg iger višja frekvenca pride najbolj do izraza, ko brskamo po daljših spletnih straneh. Koliko je smiselno stalno povečevanje največje svetilnosti, je vprašanje, saj je bila že lanska vrednost povsem dovolj za dobro čitljivost na prostem.

Postalo je že samoumevno, da imajo mobiteli srednjega razreda optično tipalo prstnega odtisa pod zaslonom. Deluje hitro in natančno, a je za moj okus nameščeno nekoliko preblizu spodnjemu robu, kar zahteva nekaj privajanja. Zvočnika sta pričakovano dva, pri čemer vlogo drugega prevzame zgornji. Glasnost je primerna, kakovost zvoka pa povprečna.

Daljša avtonomija ni zgolj posledica energijsko manj požrešnega procesorja. Pomembnejšo vlogo ima anodna baterija iz silicija in ogljika, ki omogoča večjo energijsko gostoto v nespremenjeni prostornini. Če povzamem: tudi ob večjih obremenitvah mobitel zdrži okoli sedem ur, predvajanje videa pa se raztegne vse do petindvajsetih ur. Dvodnevna avtonomija je zato povsem realna. Ob zmernejši rabi ni izključena niti tridnevna.

Izboljšave okolja gredo v pravo smer

Honorjev uporabniški vmesnik se iz generacije v generacijo opazno izboljšuje. Deluje bolj zrelo, vizualno je čistejši in prijetnejši na pogled, predvsem pa daje vtis, da proizvajalec končno ve, kaj želi doseči.

Kljub temu ostaja nekaj motečih podrobnosti. Ob prvem zagonu te še vedno pričaka nabor vnaprej nameščenih aplikacij, ki nimajo prave dodane vrednosti in jih večina uporabnikov prej ali slej odstrani. Postopek sicer ni zapleten, le čas in nekaj potrpljenja zahteva. Prav tako me moti pomanjkanje jasnih informacij glede programske podpore. Pri tem modelu niso razkrili, koliko let bodo zagotavljali sistemske nadgradnje in varnostne popravke. Glede na razred in ceno bi bila tri leta razumna spodnja meja.

Ko se vmesnika navadiš, odkriješ nekaj funkcij, ki znajo olajšati vsakdan. Ena takšnih je tako imenovana magična kapsula, ki po zgledu Applove rešitve zasede zgornji del zaslona in prikazuje tekoča obvestila ter dogajanje v realnem času. Možnosti prilagajanja je dovolj, od postavitve domačih zaslonov do podrobnejših nastavitev obvestil.

V ospredju so seveda algoritmi umetne inteligence, ki so danes že stalnica. Iskanje z obkrožitvijo deluje zanesljivo, še pomembnejša pa je globoka integracija Geminija v sistem. Ta ni omejen zgolj pisanje in prevajanje, temveč se izkaže pri obdelavi fotografij. Brisanje neželenih predmetov ali ljudi, razširjanje kadra in odpravljanje motečih odsevov so postopki, ki jih lahko opraviš hitro in brez posebnega tehničnega znanja.

Razmeroma dobra dvojna kamera

Čeprav v srednjem razredu vse pogosteje srečujemo mobitele s tremi kamerami, se Honor Magic8 Lite drži bolj zadržanega pristopa.

Glavna kamera je solidna in zanesljiva, širokokotna pa občutno šibkejša. Slednja bi pridobila že z nekoliko višjo razločljivostjo tipala, saj trenutna omejuje končni rezultat. Fotografskemu vmesniku niso namenili večjih prenov. Upravljanje je pregledno, gumbi so tam, kjer jih pričakuješ, in možnosti je dovolj, da se lahko poigraš z nastavitvami, različnimi pogledi in ročnimi prilagoditvami. Največ svobode ponuja profesionalni način, ki bo všeč uporabnikom, ki radi posežejo globlje v nastavitve.

Ni presenetljivo, da je največ razvojnega napora namenjenega glavni kameri. Posnetki so dovolj podrobni, čeprav ne izstopajo. Barve so večinoma naravne, brez izrazitega pretiravanja, in tudi v sivih zimskih prizorih delujejo dovolj živo, da fotografije niso dolgočasne. Kamera pa se ne more pohvaliti z izjemnim kontrastom ali posebej širokim dinamičnim razponom.

Ker optične povečave ni, ste omejeni na trikratno digitalno. Tu se pokažejo meje tipala. Travnate površine in nebo so pogosto nekoliko mehkejši, kot bi si želel, in podrobnosti hitro izgubijo ostrino. V slabših svetlobnih pogojih nekoliko popusti. Rezultati so sicer še vedno povsem uporabni. Podrobnosti ostanejo na sprejemljivi ravni, barve so korektne, dinamični razpon ne razočara, šum pa je v večini primerov dobro nadzorovan. Na povečavah se fotografija opazno zmehča in šum postane izrazitejši.

Širokokotna kamera je za razred ali dva slabša. Odsotnost optične stabilizacije se še posebej pozna v slabši svetlobi, saj že minimalni premik roke lahko pomeni neuporaben posnetek. V središču kadra je kljub skromnejši razločljivosti tipala podrobnosti dovolj, a proti robovom ostrina hitro pade. Kamera se ne izkaže pri kontrastu in dinamičnem razponu, mehkoba pa je očitna. V temi se temu pridruži še opazen šum.

Podobna zgodba se nadaljuje pri videu. Glavna kamera se v dobrih svetlobnih razmerah odreže spodobno. Posnetki so dovolj ostri, šuma skoraj ni, a so pogosto temnejši, kot bi pričakoval. Dinamični razpon je omejen, opazna pa je tudi težnja po izrazitejšem nasičenju barv, predvsem modre. Snemanje v slabši svetlobi je še vedno uporabno, vendar brez presežkov, saj se hitro pojavita šum in izguba jasnosti. Digitalne povečave v videu ne priporočam, enako velja za širokokotno kamero, ki razločljivost zmanjša na polno visoko in s tem dodatno omeji kakovost posnetka.

Sklepna beseda za Honor Magic8 Lite

Če sta prioriteti dolga avtonomija in splošna vzdržljivost, ki se približa mobitelom z izrazito robustnimi ohišji, in obenem od strojne moči ne pričakujete presežkov, je lahko ta model povsem razumna izbira. A tehtanje, katere zmogljivosti so vam pomembnejše od drugih, je v tem primeru nujno.