
Leto 2025 predstavlja prelomnico na področju spletne varnosti, saj so napadalci začeli delovati hitreje, kot se lahko nanje odzovejo tradicionalni obrambni sistemi.
Umetna inteligenca je postala ključno orodje kibernetskega kriminala, saj omogoča hitro ustvarjanje prepričljivih prevar, lažnih spletnih strani in personaliziranih sporočil. Zaradi avtomatizacije in lokalizacije so sodobne grožnje videti bolj verodostojne kot kadarkoli prej, hkrati pa se širijo z izjemno hitrostjo.
Umetna inteligenca je v letu 2025 temeljito spremenila način izvajanja kibernetskih napadov. Največja sprememba je znižanje vstopne ovire za napadalce, saj za izvedbo prepričljivih prevar niso več potrebna poglobljena tehnična znanja ali dolgotrajna priprava. Orodja, podprta z umetno inteligenco, omogočajo avtomatizacijo procesov, ki so nekoč zahtevali izkušene posameznike in veliko časa.
Z uporabo umetne inteligence lahko napadalci v zelo kratkem času ustvarijo celovite phishing kampanje, vključno z lažnimi spletnimi stranmi, prepričljivimi besedili in vizualnimi elementi, ki posnemajo znane blagovne znamke ali podjetja. Sporočila so slovnično pravilna, vsebinsko usklajena in pogosto prilagojena jeziku ter kulturnemu okolju ciljne skupine, kar bistveno poveča njihovo verodostojnost.
Pomembno je poudariti, da umetna inteligenca ni nujno naredila tehnično zapletenejših, temveč predvsem hitrejše, cenejše in učinkovitejše napade. Deluje kot pospeševalnik, ki omogoča hitro prilagajanje, množično širjenje in stalno optimizacijo napadov. Posledično se je čas med zasnovo in izvedbo napada močno skrajšal, kar predstavlja velik izziv za obstoječe varnostne pristope.

Lokalizirane prevare so se v letu 2025 izkazale za izjemno učinkovite, saj izkoriščajo naravno zaupanje uporabnikov v znano okolje. Napadalci vse pogosteje prilagajajo napade jeziku, kulturnim značilnostim in lokalnim blagovnim znamkam, kar poveča občutek legitimnosti in zmanjša previdnost žrtev. Sporočila, ki vključujejo domače izraze, lokalne navade ali prepoznavne vizualne elemente, delujejo bolj verodostojno kot splošne, globalne prevare.
Pogosta tarča so tako na primer lokalne banke, dostavne službe, zdravstvene ustanove in državne ustanove, saj uporabniki z njimi redno komunicirajo in jim zaupajo. Umetna inteligenca ima pri tem ključno vlogo, saj omogoča natančno prilagajanje vsebin posameznim regijam in hitro širjenje enakih napadov na več trgih hkrati. Tako so lokalizirane prevare postale prepričljivejše, bolj razširjene in težje zaznavne.

Hitri in kratkotrajni napadi so postali eden največjih izzivov za tradicionalne metode spletne zaščite. Napadalci pogosto uporabljajo domene z zelo kratko življenjsko dobo in hitro menjajo infrastrukturo, kar otežuje odkrivanje in blokiranje nevarnih virov. Zaradi teh hitro spreminjajočih se ciljev klasični varnostni sistemi, ki temeljijo na statičnih seznamih ali dolgotrajni analizi, pogosto ne uspejo pravočasno zaznati groženj.
Posebno ranljivi so trenutki, ko uporabniki hitro ukrepajo, na primer med prijavo v spletne storitve, ob uporabi mobilnih aplikacij ali pri hitrih finančnih transakcijah. Napadalci izkoriščajo časovni pritisk in z zavajajočimi sporočili ali lažnimi stranmi pridobivajo občutljive podatke, preden se uporabnik ali zaščitni sistem odzove. Zato se učinkovitost obrambe vse bolj preusmerja k proaktivnim, avtomatiziranim rešitvam, ki zaznavajo grožnje v realnem času in preprečujejo škodo, še preden dosežejo uporabnika.
V letu 2025 so uporabniki pričakovali, da bo njihova povezava samodejno varna, ne da bi o tem posebej razmišljali. Zato je varnost postala sestavni del vsakdanje povezljivosti. Omrežja igrajo ključno vlogo pri filtriranju nevarnih vsebin, preprečevanju dostopa do zlonamernih strani in blokiranju sumljivih povezav, še preden dosežejo uporabnikovo napravo. DNS-sloj je pri tem izjemno učinkovit, saj omogoča zgodnje zaznavanje groženj na ravni poizvedb po domenah ne glede na način dostopa ali napravo.

Leto 2025 je pokazalo, da so spletne grožnje hitrejše, prepričljivejše in bolj lokalizirane kot kadarkoli. Napadi, ki uporabljajo umetno inteligenco, kratkotrajno infrastrukturo in personalizacijo, pogosto obidejo klasične obrambe. Zato je ključna proaktivna, večplastna zaščita, ki deluje že na ravni omrežja.
Telekom Slovenije odgovarja na te izzive s storitvijo Varen splet, ki ščiti vse vaše naprave – računalnike, mobilne telefone, tablice in pametne naprave – tako doma kot na poti. Varen splet preprečuje dostop do okuženih spletnih strani, ponarejenih trgovin in lažnih bank, varuje pred krajo podatkov ter omogoča varno uporabo interneta za otroke in starejše.
Vir: Letno poročilo 2025, Whalebone