
Digitalna preobrazba je močno pospešila delovanje podjetij in odprla nove priložnosti, hkrati pa ustvarila vse večjo odvisnost od povezanih IT- (informacijskih) in OT- (operativnih) sistemov.
Ko poslovni procesi, proizvodnja in infrastruktura postanejo del istega digitalnega ekosistema, se poveča tudi število točk, pri katerih lahko pride do napak ali napadov. Današnji kibernetski napadi niso več usmerjeni le v krajo podatkov, temveč lahko ohromijo proizvodnjo, prekinejo logistiko in motijo ključne storitve.
Zato se vprašanja varnosti ne dotikajo več zgolj tehničnih ekip – postala so temeljna tema uprav in vodstev, ki morajo zagotavljati neprekinjeno poslovanje.
Varnostni pregled je postal nujen korak pri razumevanju, kako dobro je podjetje dejansko pripravljeno na sodobne kibernetske grožnje. Veliko organizacij še vedno razmišlja predvsem skozi prizmo IT-okolja – strežnikov, aplikacij, uporabniških računov in podatkov.
Digitalizacija je prinesla tesno prepletenost z operativno tehnologijo, ki upravlja fizične procese, kot so proizvodne linije, distribucija energije ali logistični sistemi. Prav tu ležijo sodobni »kronski dragulji« podjetij, zato je nujno, da pregled zajame celotno sliko. Medtem ko je v IT-svetu možno izvajati aktivne teste ranljivosti, so v OT-okolju potrebni bistveno previdnejši, bolj pasivni pristopi, saj lahko vsak poseg vpliva na delovanje naprav. Celovit varnostni pregled združi oba pogleda in razkrije skrite povezave med IT in OT, ki jih napadalci pogosto izkoristijo za prehod v sisteme.
Nova zakonodaja, kot sta evropska direktiva NIS2 in slovenski ZInfV-1, je postavila višje standarde kibernetske varnosti za širok spekter podjetij, ne le za operaterje kritične infrastrukture.
Zavezanci morajo redno izvajati varnostne preglede, sistematično ocenjevati tveganja, vzpostaviti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe ter poročati o incidentih pristojnim organom. Vodstvo podjetja je neposredno odgovorno za varnost in potrjevanje politik. Namen zakonodaje ni le formalnost, temveč zagotavljanje, da podjetja aktivno obvladujejo tveganja, ščitijo svoje sisteme in ohranjajo zanesljivo poslovanje. Varnostni pregled postane tako pomembno orodje skladnosti in priprave na morebitne grožnje.

Varnostni pregled je le prvi korak k učinkoviti zaščiti podjetja. Sam po sebi predstavlja statični posnetek stanja, ki razkrije ranljivosti in potencialna tveganja, a prava vrednost se pokaže, ko se nadgradi v stalni nadzor.
Napredna varnostna arhitektura temelji na treh ključnih elementih:
Takšna integrirana arhitektura omogoča, da podjetje napad zazna v zgodnji fazi, prepreči širjenje škode in zagotovi neprekinjeno poslovanje, hkrati pa ustvarja jasen vpogled v učinkovite varnostne ukrepe in odpornost organizacije.
Varnost ni več zgolj tehnična naloga, temveč strateška naložba, ki ščiti neprekinjeno poslovanje, prihodke in ugled podjetja. V sodobnem digitalnem okolju kibernetski napad ni vprašanje “če”, temveč “kdaj”.
Varnostni pregled in stalni nadzor omogočata prepoznavanje ključnih tveganj, pravočasno ukrepanje in zmanjšanje morebitne škode. Podjetja, ki razumejo to realnost, varnosti ne vidijo kot strošek IT-oddelka, temveč kot investiranje v odpornost in stabilnost poslovanja. Sistematično obvladovanje tveganj daje vodstvu jasen vpogled v ranljivosti in konkretna priporočila za izboljšanje varnostne drže, kar povečuje zaupanje partnerjev in strank.
Telekom Slovenije podjetjem nudi celovit pristop k varnostni zaščiti, ki presega osnovne preglede IT- in OT-sistemov. Strokovnjaki Telekoma Slovenije izvedejo temeljit varnostni pregled, ki razkrije ranljivosti, oceni tveganja in identificira skrite povezave med digitalnimi in operativnimi sistemi. Na podlagi ugotovitev pripravijo konkretna priporočila in načrt ukrepov za takojšnje izboljšanje varnostne drže podjetja.
Poleg tega pa omogočajo tudi individualne posvete, na katerih vodstvu razložijo ključne ugotovitve in predlagajo optimalne rešitve za ohranjanje neprekinjenega poslovanja.
Podjetja, ki odlašajo z varnostnimi pregledi in vzpostavitvijo nadzora, tvegajo izgubo prihodkov, moteno poslovanje in škodo za ugled. Sistematično preverjanje ranljivosti, stalno spremljanje in implementacija priporočil strokovnjakov zagotavljajo odpornost in pripravljenost na napade.
Vsaka organizacija mora varnost obravnavati kot strateško naložbo, ne kot strošek, in ukrepati proaktivno.