
Varnost na spletu in predvsem mobilnem spletu, je v zadnjih letih tako napredovala, da so celo banke – tradicionalno najbolj na varnost osredotočene ustanove – v celoti sprejele spletne rešitve.
Dandanes pravzaprav za večino stvari sploh ni več treba obiskati bančne poslovalnice. Prek spleta ali mobitela lahko hitro plačujemo položnice, nakazujemo denar in celo uredimo kredit ali varčevanje. Ampak, ali je res vse varno in kako lahko poskrbimo, da bo.
Varnost je napredovala zaradi številnih novih tehnologij, predvsem mobilnih. Z uvedbo biometrične prepoznave obraza in prstnih odtisov je mobitel postal bistveno bolj varno orodje, vseprisotne kamere v telefonih in prenosnikih so odprle dodatne kanale preverjanja istovetnosti, ki jih že uporabljajo številne banke in zavarovalnice. Posledično je uporaba mobitela za bančništvo v osnovi zelo varna, saj bi bilo skoraj nemogoče, da kdo vstopi v spletno ali mobilno banko z ukradenim telefonom, kaj šele, da potrdi izplačilo.
A to seveda ne pomeni, da je varnost absolutna. Če poskusimo z analogijo hiše – dobra ključavnica na vhodnih vratih ne bo ustavila vlomilca, ki vstopi skozi odprto okno. Tako na uporabnike spletnih in mobilnih bank prežijo mnogi nepridipravi, ki iščejo odprta okna. Z uporabo orodij umetne inteligence so jih dobili še več in postali so še bolj prepričljivi.
Kljub temu obstaja res koristna rešitev, ki prepreči ali vsaj omeji učinke številnih napadov. Telekomova storitev Varen splet namreč deluje na ravni omrežja in prepreči vzpostavitev povezave s spletnimi mesti, ki so prepoznana kot zlonamerna in prepreči dostavo sporočil ali kakršnihkoli kontaktov iz njih.
Phishing je najbrž najpogostejša oblika poskusov napadov in čeprav je že zelo stara, je z uvedbo orodij umetne inteligence dobila pospešek. Deluje tako: napadalec pošlje e-poštno sporočilo, v katerem se pretvarja, da je predstavnik banke ali druge ustanove in poskuša prepričati naslovnika, da klikne na povezavo. Ta je lahko namenjena kraji osebnih podatkov, bančnih podatkov ali pa na računalnik ali telefon namesti zlonamerno kodo.
Še bolj je treba biti pozoren na njegovih alternativah, smishing in vishing, ki temeljita na istem principu, le da napadalci pri prvem uporabijo sporočila SMS ali takojšnje sporočanje (WhatsApp, Viber, iMessage …), pri drugem pa telefonski klic.

Pozorno preverimo e-naslov pošiljatelja. Če ni enak spletnemu naslovu naše banke, potem gre zagotovo za poskus prevare. Poleg tega se je treba zavedati, da slovenske banke nikoli ne pošiljajo tovrstnih sporočil kar iznenada, ne pošiljajo povezav prek WhatsAppa in NIKOLI ne zahtevajo, da jim povest svoje geslo.
Pred kakršnimkoli klikom je zmeraj priporočljivo poklicati banko. Tudi če ste ob klicu iz banke v dvomu, da gre za prevaro, odložite in pokličite osebnega svetovalca ali kar centralo banke.
Napadi kot je phishing in poskusi vdora v naše podatke zahtevajo precej tehničnega znanja, a obstajajo tudi preprostejše metode. Eden najbolj preprostih načinov plačevanja položnic je z uporabo QR-kod, ki jih preberemo s kamero telefona. Tako se samodejno vpišejo vsi podatki o plačniku, znesku, datumu plačila in podobno.
Vendar obstajajo nepridipravi, ki pošiljajo lažne položnice in račune – in marsikdo nasede. To se dogaja tudi v gospodarstvu, kjer so podjetja bila v zadnjih letih večkrat tarče dopisov ali klicev o spremembah računov; samo v 2025 naj bi to stalo podjetja 5,7 milijonov evrov.