Xiaomi 11T Pro

Ko govorim o hitrem polnjenju, bi ga pravzaprav moral označiti za bliskovitega. Zagotovilo, da bo baterija od povsem prazne povsem polna v 17 minutah, bo držalo. Toda vprašati se velja, ali ji hitro polnjenje morda škoduje. Odgovor ni enoznačen. Napajalniki hitrost polnjenja namreč prilagajajo, da toplota, ki je posledica polnjenja z večjimi močmi, baterije ne kvari. Toda temperatura ni edina nevarnost. Druga se skriva v načinu delovanja. Na eni strani pozitivna elektroda (anoda), na drugi negativna katoda. Obe hranita elektrone in ione. Med njima je ločevalnik in tekoči elektrolit, ki pomaga ionom priti z ene strani na drugo. Elektroni in ioni se namreč premikajo v eni smeri, ko baterija napaja napravo, in v obratni, ko jo polnimo. Počasneje, ko jo polnimo z manjšimi močmi, in hitreje, ko so moči večje. To pa po raziskavah vpliva na spreminjanje litijevih ionov v nevtralni kovinski litij. Nič novega, kajti proces je poznan in prepoznan kot krivec, da se baterije starajo, le da naj bi se zaradi hitrega polnjenja starale nekoliko hitreje.

Raje večkrat po manj, kot enkrat do roba

Mobitela 11T Pro nikdar ni treba dolgo pustiti priključenega na napajalnik, kar je glede na zapovedi za ohranjanje zdravja po drugi strani pravzaprav dobro. Za baterijo je najbolje, da napolnjenost nikdar ne pade pod 20 in ne naraste nad 80 odstotkov nazivne kapacitete. Z občasnimi polnjenji v trajanju deset minut jo zlahka »držimo« v tem intervalu in nobene potrebe ne bomo imeli, da bi mobitel polnili čez noč. V primeru počasnejšega polnjenja, ko je potrebna ura ali več za enak učinek, je težje. Pozabimo, da se mobitel polni, in ostane priključen tudi, ko je baterija do roba polna. Kar je za njeno zdravje pravzaprav najslabše. Hitro polnjenje je zatorej v vseh pogledih dobrodošlo in ne škoduje, če ga le uporabljamo na pameten način.

Da je tako hitro polnjenje sploh možno brez škodovanja bateriji, sta v mobitelu pravzaprav dve ločeni, ki delujeta kot ena. Zaradi njune visoke kapacitete brez težav zdržita cel dan in še vedno ostane nekaj zaloge. Toda bistvo je drugje. Čeprav bo baterija po letu ali dveh izgubila kakšen odstotek kapacitete več, kot bi jo v primeru normalno hitrega polnjenja, bo polnjenje še vedno bliskovito. Uporaba mobitela zato tudi takrat ne bo drastično slabša.

Čeprav plastičen, ne deluje ceneno

Po občutku v roki me je 11T Pro spomnil na mobitel Mi 11i. Nič presenetljivega, saj sta si precej podobna. Trdno izdelano ohišje s kombinacijo aluminijastega okvirja in steklenega hrbtišča je prefinjeno na videz in dotik, vendar dokaj veliko. Glede tega se nima smisla pretirano pritoževati, kajti večina sodobnih mobitelov je velikih s slabšo ergonomijo enoročne uporabe. Tipalo prstnega odtisa v bočni tipki za vklop ne pomaga dosti, kajti po stari navadi je njeno mesto dokaj visoko na boku naprave. Nekoliko višje je še kombinirana tipka za jakost zvoka, ki bi lahko bila malce debelejša. Drugi priključki in reže so razporejeni po zgornjem in spodnjem robu, seveda ni 3,5-mm zvočnega priključka in nasploh so se oblikovalci potrudili pri snovanju podrobnosti. Vključno z za moj okus letos najlepše oblikovanim modulom zadnjih kamer v dveh ravneh.

Sodobni mobiteli so občutljivi na padce, zato je priporočljivo, da tudi tega zaščitite z ovitkom. Preprost prozoren iz silikona, ki ne zakrije vse lepote naprave, je dodan v komplet. Vsekakor poteza, ki jo velja pohvaliti.

Zaslonu bi težko karkoli očitali

Skoraj 17-centimetrski (6,67-palčni) zaslon OLED podpira milijardo barv in 120-herčno osveževanje, zato je slika živahna in pomikanje vsebine gladko. Toda nastavitve so očitno drugačne kot v primeru cenejših mobitelov, katerih zasloni imajo sicer enake tehnične lastnosti, a njihova slika ni tako lepa. Barve, dinamika in beline so preprosto boljše. Osveževanje je sicer statično 60- ali 120-herčno, saj 11T Pro nima sposobnosti dinamičnega prilagajanja. Na srečo pa druga možnost ne vpliva pretirano na višjo porabo. Čeprav sem že videl svetlejše zaslone, se dobro obnese na prostem, saj nudi dovolj dobro vidljivost na soncu. Kot sem že nekoč dejal, je to pomembno med fotografiranjem, kajti v vseh drugih primerih rabe naprave se lahko obrnemo in zasenčimo zaslon, če zaradi odbojev ali pretiranega bleščanja ni dovolj berljiv.

Mobiteli s sistemom s čipom Snapdragon 888 praktično pokajo od zmogljivosti in pri običajni uporabi je skoraj nemogoče opaziti upočasnjevanje takta zaradi pretiranega segrevanja. Morda se lahko kaj takšnega pripeti pri najzahtevnejših igrah, a dvomim, da bo to občutilo veliko uporabnikov. V kombinaciji z dovolj velikima pomnilnikoma se 11T Pro odlično obnese kot naprava za predvajanje vsebin. K temu pripomoreta še solidna zvočnika, ki dopuščata uživanje brez slušalk ali brezžičnega zvočnika. Njun zvok je namreč poln in premore dovolj basov (nizkih tonov) pri upoštevanju, da zaradi majhnih mer ohišja mobitela bolje ne more biti.

11T Pro je v vrhu tudi glede povezljivosti, saj ne manjka noben vmesnik. Tipalo prstnega odtisa je v bočni tipki, kar je hkrati blagoslov in prekletstvo. Stranski položaj ima prednosti, toda žal skuša brati vedno, ko se ga dotaknete, kar lahko povzroči preveč neuspešnih branj in posledično potrebo po vnosu kode. Bolje bi bilo, če bi delovalo izključno ob pritisku, a ker tipka hkrati vklopi oziroma izklopi mobitel, to ni mogoče.

Nič več kičast in nadležen

Xiaomi je oblikoval uporabniški vmesnik na osnovi operacijskega sistema Android 11. Kot pri večini »kitajskih« uporabniških vmesnikov se je nanj treba privaditi. Predal za aplikacije se nastavi ročno in po novem jih uredi v nekaj vsebinskih kategorij. Priročno za iskanje aplikacij, ko jih imate nameščenih veliko. Druga možnost je klasična, prikaz po zaslonih, vendar v primeru, da jih imamo veliko in večine ne uporabljamo redno, to kmalu postane nepregledno.

Sicer uporabniški vmesnik deluje tekoče, je preprosto razumljiv, vizualno všečen in ne prikazuje oglasov. Grafika ikon je dovolj minimalistična, da ni govora o pretiranem kiču, ki je bil še nedolgo tega značilen za večino »azijskih« vmesnikov. Na voljo je dovolj možnosti poosebljanja videza vmesnika, še posebej pregledna se mi zdi menijska struktura nastavitev, vedno vključen zaslon in kombinacija obvestilnega sistema s seznamom bližnjic. Privzetega upravljanja s kretnjami namesto tremi navideznimi tipkami na zaslonu pa se tudi hitro privadite.

Kljub enakim tipalom, drugačne fotografije

Kombinacija štirih zadnjih kamer je na papirju enaka sklopu mobitela Mi 11i – z izjemo optičnega umirjanja slike, česar 11T Pro ne pozna, toda rezultati so kljub temu drugačni. Obdelava je opazno bolj agresivna in barve dostikrat preveč poudarjene. Posebej je to izrazito pri travnatih površinah, ki so za moj okus in glede na resničnost preveč živo zelene.

Osrednji kameri nudita solidno kontinuiteto, toda ob opaznem poudarjanju barv, kontrastov in robov. Poleg tega širokokotno omejujejo razmeroma nizka ločljivost tipala, kar se pozna v manj podrobnostih na fotografijah.

Mobitel nima kamere z optično povečavo, zato za digitalno skrbi izrez iz fotografije glavne. Zaradi njene izredno visoke razločljivosti do 2-kratne povečave kakovost ne trpi in pri večjih hitro pada. Pri 10-kratni povečavi je prizor že toliko predelan, da deluje umetno. Pogosto lahko prav tako opazite, da zaradi agresivne obdelave vzorci in reliefi na fotografijah niso izraziti (so zamazani).

Po nekaterih raziskavah večinoma fotografiramo z glavno kamere in neprimerno manj z drugimi, zaradi česar jim nekateri izdelovalci namenjajo manj pozornosti. V primerjavi z glavno kamero je na fotografijah opaziti izgubo ostrine na robovih in nasploh slabšo dinamiko.

Še bolj je to izrazito pri uporabi nočnega načina fotografiranja, najbolj pri 2-kratni povečavi, kjer so na primer zublji ognja tako obdelani, da delujejo narisani in nerealni. Nočne fotografije so sicer dokaj svetle in barve niso slabe, pri čemer je opazno, da je širokokotna kamera manj občutljiva na svetlobo.

Od vseh mobitelov z bližinsko kamero imata mobitela Mi11i in 11T Pro še najboljšo. Posledica boljšega tipala so dokaj zanimive bližinske fotografije, ki jih ni težko posneti. O njeni uporabnosti pa kljub temu nima smisla izgubljati besed. Najmanj tako kakovostne fotografije zlahka naredi glavna kamera pri uporabi 2-kratne povečave, čeprav mora biti objektiv bolj oddaljen od prizora. Največji težavi te kamere sta namreč slaba barvna reprodukcija in pretirano ostrenje robov, ki kot v primeru dežne kapljice uniči lepoto prizora.

Video je zgodba zase

Za razliko od fotografij, ki so sicer očem všečne (o tem ni dvoma, toda so premalo resnične), se 11T Pro obnese bolje kot naprava za snemanje videa. Barve v videoposnetkih so manj nasičene in nasploh enake posnetkom mobitela Mi 11i. Toda poudarek je na posebnih učinkih, predvsem na tako imenovanem učinku »čarobni zoom«, ki ga nazorno prikazuje gornji primer (pozorni bodite na približevanje kovinske strukture v ozadju). Naj povem, da je, čeprav opazno razburljiv, časovno omejen in še dokaj težko ga je posneti. Posebej v slabših svetlobnih razmerah. Ideja je, da imate obraz portretiranca ves čas v okvirju na zaslonu, ko se počasi oddaljujete. Že to je dokaj težko, kajti stopate ritensko nazaj in še potem mobitel dostikrat potoži nad prehitrim premikom ter prekine snemanje. Z nekaterimi drugimi gre lažje, a denimo za kloniranje iste osebe na posnetek se je treba dobro pripraviti, poiskati primerno ozadje, po možnosti postaviti mobitel na stativ in potem še naštudirati pozicije, da se prvi in drugi »jaz« ne prekrivata ali kako drugače izdajata, da gre za montažo.

Sklepna beseda

Xiaomi 11T Pro je zanimiv mobitel za vse, ki jim veliko pomeni predvsem hitro polnjenje in so pripravljeni zanj spremeniti rutino. Videoučinki so sicer zanimivi, toda ne toliko, da bi pomenili naslednjo raven snemalnih sposobnosti. Poleg tega Xiaomi nudi veliko modelov, ki se med seboj bolj malo razlikujejo. Mi 11 lite na primer daje občutek prefinjenosti za mnogo nižjo ceno, medtem ko je zanimiva možnost še podobno zmogljiv, a za odtenek cenejši Mi 11i. Poleg tega ustvarja za moj okus bolj realistične fotografije, kajti pri 11T Pro so se očitno odločili staviti na agresivno obdelavo in pretirano poudarjanje barv – ker so nekaterim takšne bolj všeč. Nedvomno gre torej za še en sicer zanimiv model tega kitajskega izdelovalca, ki pa mu od vseh do zdaj videnih še najtežje določim, koga nagovarja.