Test na dlani: Samsung Galaxy Z Fold8 Ultra

Vsemogočni Samsung nam je ponovno zagrenil življenje s preimenovanjem mobitelov pregibne zasnove. Zaradi uvedbe modela s povsem novim razmerjem stranic so v oznako velikega Folda dodali besedico Ultra. To si velja zapomniti, saj je lanski Galaxy Fold7 še vedno nadvse zanimiv in bo še nekaj časa ostal v prodaji (tukaj pa najdete test na dlani za Galaxy Z Fold7).

Glavne izboljšave so skrite očem

Čeprav tega ne vidite, je Samsung nežno izboljšal konstrukcijo mobitela. Po zaslugi plošče iz titana pod zaslonom in manjših izboljšav v tečaju je guba na pregibu zaslona manj opazna in, če se odkrito izrazim, manj otipljiva. Še vedno pa je na svojem mestu.

Tečaj že od lani ščiti pred prašnimi delci s premerom, večjim od enega milimetra. To pomeni, da je verjetnost okvare zaradi vdora prahu, kar je bila ena od slabosti prejšnjih generacij, manjša. A ne popolnoma izključena. Čudim se, da ga niso po vzoru Honorjevega Magica V6 popolnoma zaprli za trdne delce. Morda so to pustili za naslednje leto. Enako je s širokokotno kamero, ki vpije po zamenjavi tipala.

Sicer mobitel oblikovno ni bil deležen sprememb. Že lani so ga stanjšali na primerno debelino in mu razširili spodnjo stranico, po zaslugi česar je postal uporabnejši – in če lahko rečem, trpežen. Za veliko večino opravil ga ni treba razpreti, saj sprednji zaslon zadošča. Pregibnega uporabiš le takrat, ko pride do izraza večja zaslonska površina. Odpiranj in zapiranj je manj, kar blagodejno vpliva na zdravje tečaja in nasploh zložljive konstrukcije ohišja.

Fold8 Ultra ni dosti debelejši od povprečnega mobitela, a ker je razmeroma velik in ima sicer hitro in natančno tipalo prstnega odtisa v tipki za vklop, ga ni najbolj prijetno uporabljati z eno roko. Tankost stranic pride najbolj do izraza, ko je razprt.

Občutek v rokah je prijeten. A bolj od tega mi je všeč, da se ohišje ne zvija ali na kakšen drug način daje občutek krhkosti. Po tleh ga sicer ne bi ravno metal ter nato preverjal, koliko poškodb je nastalo, a hkrati ga nisem uporabljal s cmokom v grlu in pazil, da prijem ne bi bil preveč grob. Običajno razmišljanje, kadar se pogovarjamo o mobitelih tovrstne zasnove.

Končno zmogljivejša baterija

Samsung se ponovno drži ob strani in ni zagrizel v vabo povečevanja točkovne svetilnosti zaslona. Za to pač ni prave potrebe. Lani sem dejal, da je čitljivost na prostem dobra. Ne vidim razloga, zakaj ne bi bilo letos enako. Dejstvo je, da zaslonoma ne morem očitati ničesar slabega. Barve so pravilne in obenem živahne, kontrasta je dovolj, da pridejo do izraza vsebine dinamičnega razpona. Hitro osveževanje poskrbi za gladke prikaze, ki se jih bodo razveselili najprej igričarji.

Kakovosti slike ne sledi enako kakovostni zvok. Zvočnika sta za moj okus premalo glasna in nizki toni (basi) neizraziti. Posledica tega je nekoliko »plehek« zvok, ki se, ko je mobitel razprt, širi iz leve polovice ohišja. To mi je dalo misliti, da bi še dva dodatna zvočnika v desni verjetno opazno izboljšala zvok.

Če me kaj ni presenetilo, potem je to procesor. Kos bo vsaki nalogi in vsaki aplikaciji še lepo število let – ne glede na vsakoletne izboljšave. Med drugim skrbi tudi za delovanje storitev umetne inteligence, ki jih je pričakovano zvrhan koš. Vsa ta moč se mora pokazati še kje drugje, razen pri odzivnosti naprave.

In se. Pri segrevanju. Težko bi dejal, da je zanemarljivo. Ohišje se opazno segreje že, ko dlje časa snemaš video v največji razločljivosti, kaj šele, ko so komponente obremenjene do skrajne meje. Stresni polurni test namreč pokaže konkretno in dolgotrajno omejevanje zmogljivosti. Fold8 Ultra ni edini mobitel, ki se sooča s tem, saj vse kaže, da smo trčili ob mejo, ko je pasivno hlajenje še vedno učinkovito. Če nič drugega, si boste morali ljubitelji grafično zahtevnih iger omisliti dodatek z ventilatorjem.

S tem mobitelom je Samsung končno zagrizel v jabolko baterij z večjo vsebnostjo silicija in ogljika v anodi. Fizično enako velika baterija ima za 600 miliamperskih ur večjo kapaciteto hranjenja energije, kar se pozna pri avtonomiji. Manj kot v primeru kitajskih tekmecev, a vseeno ne zanemarljivo. Mobitel zdrži od pet ur v pogojih polne obremenjenosti do dvanajst ur predvajanja videa (v domačem omrežju na srednje osvetljenem sredinskem zaslonu). To pomeni, da zdrži do večera pri srednje do zmerno zahtevni uporabi. Da bi zdržal dosti več, si ne upam staviti.

Večji zaslon za boljšo produktivnost

Samsungov uporabniški vmesnik je vsaj meni najboljši od vseh za sistem Android. V preprostosti ni enak Googlovemu, a zato nudi zaokroženo okolje storitev, aplikacij in varnosti brez nepotrebnih podvojenih aplikacij – z izjemo brskalnika in preveč barvitega vmesnika. Zamerim mu le stalno potrjevanje raznolikih dovoljenj v postopku aktivacije in nujnost uporabe Googlovega in Samsungovega računa, če želite, da vse deluje, kot je treba.

Pričakovano je na voljo celovit nabor storitev umetne inteligence, ki sem jih do zdaj že večkrat omenil in opisal. S tem želim povedati, da stare postajajo vse učinkovitejše in kakšnih res novih še ni na obzorju. Nekaj teh je po mojem videnju pogojno uporabnih, ker slovenščina ni podprta. Ne vidim smisla, da Geminiju glasovno zapovem, naj mi rezervira mizo v bližnji restavraciji, ko vem, da to pri nas preprosto ne deluje. Toda na to smo se že navadili oziroma se bomo morali.

Če se sprašujete, zakaj je uporaben srednji zaslon glede na normalno razmerje stranic sprednjega, je zdaj čas, da se pozabavamo še s tem. Razlog se skriva v izboljšani produktivnosti. Všeč mi je, da imaš lahko na zaslonu sočasno odprte štiri aplikacije. Tri stalne. Eno v oknu na polovici zaslona in dve v drugem, če tega razdeliš na pol in v njem odpreš dve aplikaciji, ki jima manjša zaslonska površina ne predstavlja težav.

Na voljo imaš celo drsnik za prilagajanje širine in višine oken (zadnje v primeru treh odprtih aplikacij). Ko na ta način oblikuješ delovno površino, jo posnameš na domači zaslon, kjer je vedno dostopna. Brez težav oblikuješ več takšnih »bližnjic«. Ob treh je možno odpreti še četrto aplikacijo. Ta se pojavi v plavajočem oknu, ki mu spreminjaš velikost in položaj na zaslonu. Z malo eksperimentiranja si na ta način zlahka poenostaviš delo, Fold8 pa prelevi v dokaj učinkovito delovno orodje.

Dokaj kakovostne fotografije

Z izjemo širokokotne, ki so jo opremili s 50-milijonskim tipalom, glavna in kamera z optično povečavo nista bili deležni nadgradnje strojne opreme, tipal in objektivov. Škoda je predvsem za zadnjo, saj menim, da je 10-milijonsko tipalo preprosto premalo zmogljivo.

Kljub temu njene fotografije še zdaleč niso neuporabne. Sprednji kameri sta dve, po ena nad vsakim zaslonom. Zadovoljivo dobro se obneseta v dnevnih razmerah. Sprašujem se, čemu bi ju sploh uporabil, ko zaradi zasnove mobitela ni težko za snemanje selfijev uporabiti katerekoli zadnje kamere.

200-milijonska glavna kamera se v dnevnih razmerah obnese praktično enako kot lanska. Dinamični razpon je širok, kontrast ustrezen, barve pa naravne in dovolj izrazite. Obdelava ni pretirano moteča. Podobno je z 2-kratno digitalno povečavo.

Nekaj omejitev v zmogljivostih razkrije noč. Fotografije so dovolj ostre, a se pripeti, da se nanje prikrade nekaj šuma. Ta je izrazitejši, če se odločite za 2-kratno povečavo, ki pogosto prizor nekoliko zmehča. Opazna je tudi agresivnejša obdelava.

Zaradi nadgradnje tipala se širokokotna kamera v primerjavi z lani izkaže bolje. Ostrina je prisotna čez celoten prizor, ravno tako ni opaziti pomanjkanja podrobnosti. Barve so usklajene s fotografijami glavne kamere, dinamični razpon je širok, videz fotografij naraven. Ponoči fotografije niso tako ostre in več je digitalnega šuma.

Kamera s 3-kratno povečavo tako ostaja najšibkejši člen fotografskega sistema. Splošen vtis je dober, kontrast in barve ustrezni, a moti preveč agresivno ostrenje, ki je izrazitejše, ko posežete po večjih povečavah. Njene dejanske omejitve se pokažejo ponoči. Fotografije so mehkejše z razmeroma veliko šuma ter obenem temnejše in manj živahne od posnetkov glavne in širokokotne kamere.

Zelo podobna je ocena kakovosti videa. Izstopata glavna in širokokotna kamera z ostrimi posnetki v razločljivosti 4K, ki so ostri, s širokim dinamičnim razponom, dobrim kontrastom, pravilno belino in prijetnimi barvami. Zaostaja tretja kamera, katere posnetki so manj ostri.

Občutnejše razlike se pokažejo ponoči. Prvi ohranita dobro ostrino in kontrast, posnetki tretje pa so mehkejši in polni šuma ter zato na meji uporabnosti. Omeniti velja še stabilizacijo, ki je, opisno rečeno, zelo dobra in prepričljiva, če le ne premikate mobitela prehitro.

Sklepna beseda za Samsung Galaxy Z Fold8 Ultra

Samsung Galaxy Z Fold8 Ultra so ravno prav nadgradili, da si zasluži oznako naslednje generacije. To seveda ne pomeni, da lanski Fold7 ne ostaja dobra in predvsem gospodarna izbira. Ob hitrejšem procesorju so »pomembno« nadgradili širokokotno kamero, povečali kapaciteto baterije in še nekoliko zgladili pregibni zaslon. Posledično je guba še nekoliko manj vidna in občutna.

Dileme, komu je mobitel namenjen, zame ni – vsem vam, ki izkoristite velik zaslon in možnost večopravilnosti, da ste produktivnejši. Lani sem omenjal še igričarje, ki jih letos izpuščam. Galaxy Z Fold8 jim je veliko bolj pisan na kožo.