Test na dlani: Apple iPhone Duo

Vsa je na pričakovani ravni, a če bi moral kaj posebej izpostaviti, potem je to ravno zaslon, ki prepriča na prvi pogled.

Pričakovano so še pred prihodom na trg verjetno najbolj zanimivega iPhona zadnjih let veliko govorili o gubi. Ta je seveda natanko tam, kjer jo pričakujete, na pregibu zaslona, in nič manjša ali manj gladka kot pri drugih mobitelih pregibne zasnove. Začutiš jo takoj, vidiš malo manj, saj je Apple naredil nekaj, česar drugi niso. Bolje jo je skril.

Bolj kot s stasom prepriča z zaslonom

iPhone Duo sodi v kategorijo naprav formata potnega lista, saj je zložen podobno velik. Oznak zanj je še več, od strokovnih, kot je knjižni format s široko zasnovo, do bolj ljudskih, kakršen je »čokat format«. Dejstvo, da se oba zaslona ponašata z razmerjem 14 : 10, med drugim pomeni, da je polovica notranjega zaslona do pičice enaka zunanjemu v pokončni (portretni orientaciji), kar olajša večopravilnost dveh sočasno odprtih aplikacij. Po drugi strani daljša spodnja stranica (širina ohišja) v primerjavi z napravami običajne zasnove do neke mere poslabša udobje uporabe z eno roko. Še posebej v primeru, da ima uporabnik manjše dlani. To povem, ker tako je, čeravno večinoma svoje mobitele uporabljamo z obema rokama.

Polovici ohišja drži skupaj tečaj iz titana, ki je stabilen v vseh položajih med obema skrajnima – popolnoma zloženega ali razprtega ohišja. S tem se odpira cel kup novih načinov uporabe. Ko sistem zazna položaj »prenosnik« (tečaj je odprt za 90 stopinj), spremeni spodnjo polovico v tipkovnico ali kontrolnik za predvajanje, na zgornji pa prikaže zaslon aplikacije FaceTime ali predvajalnik videa. Šotorski sistem v stanju mirovanja mobitela izkoristi za prikaz budilke. Drugače je popoln za gledanje filmov. Knjiga (skoraj popolnoma razprt notranji zaslon, blago prepognjen navznoter) velja za ergonomsko najprimernejšega za dolgotrajno branje. Položaj samostojnega stojala (med 45 in 90 stopinjami) pa odpravi potrebo po fotografskem stojalu.

Zdi se, da bomo končno sodbo dobili čez leto ali dve, ko bo jasno, ali je ohišje kljub tankim stranicam nadvse kakovostno in robustno izdelano. A ne brez kompromisov. Odpadla je tretja kamera in sistem prepoznave obraza (Face ID). Zadovoljiti se boste morali s tipalom prstnega odtisa v tipki za vklop. Kljub slabim izkušnjam v preteklosti se je Apple odločil, da bo eno sprednjo kamero skril pod osrednji zaslon. S tem so si naredili medvedjo uslugo. Zaradi omejene ločljivosti tipala je uporabnost vprašljiva, poleg tega pa jo je preprosto opaziti.

Moči mu zlepa ne bo zmanjkalo

iPhone Duo v večini zmogljivosti ne zaostaja za sočasno predstavljenimi modeli običajne zasnove, tj. iPhonom 18 Pro (Max). Vsi trije modeli imajo enak procesor, najboljše, kar je Apple za zdaj namenil vgradnji v svoje mobitele. Hlajenje je zaradi znanih omejitev zložljivih naprav, tankosti, manj površine in slabšega prenosa toplote prek tečaja za odtenek slabše, a še vedno dovolj učinkovito, celo ko delujejo najzahtevnejše aplikacije – s poudarkom na grafično najzahtevnejših igrah, spisanih za jabolčni ekosistem. Applovih naprav ne odlikuje zgolj »gola« moč, temveč prav tako optimizacija elektronike, sistema in aplikacij, zato pogosto pravimo, da je po tej plati gotovo najboljši mobitel na trgu.

Ne bi povedal cele zgodbe, če bi dejal, da je vse rožnato. Pogosto poslušam, kako ima nov model najboljšo baterijo do zdaj in bo zaradi nje še lažje zdržal do večera. Za Apple je celodnevna uporaba meja, čez katero ne vidi, čeprav je zaostanek za tekmeci z Daljnega vzhoda, ki so posvojili tehniko baterij z večjo vsebnostjo silicija in ogljika na anodi, vse večji. Kakorkoli. Moj izračun kaže, da baterija zadostuje za okoli 9 ur predvajanja videa z YouTuba na osrednjem zaslonu, katerega svetilnost je nastavljena na polovico največje možne.

Zaslon bo marsikoga zelo presenetil

Ko sem iPhone Duo prvič razprl, sem bil prepričan, da je na zaslonu nalepljena zaščitna folija, ki jo je treba odlepiti. Še dobro, da tega nisem naredil. Večina njegovih plasti se ne razlikuje od podobnih, izjema je zadnja plastična folija tik nad nadvse tankim steklom. Po zaslugi jedkanja je groba in prijetnejša na dotik ter manj odseva svetlobo okolice. Protiodbojni premaz ima sicer tudi sprednji zaslon, a so na njem svetlobni odboji bolj izraziti. Podobne zaslone so do zdaj imeli le nekateri modeli tabličnih računalnikov.

Milo rečeno, me je to navdušilo. Vizualni učinek in občutek ob dotiku v kombinaciji s sliko, prijaznejšo za oči, prevladajo nad slabostmi. Brez kompromisov ne gre. Prednosti prevladajo nad slabostmi. Te seveda so. Matirana površina vpliva na nasičenost barv in kontrast, zato je slika mehkejša. A redko kdo bo to opazil in še manj bo to koga motilo, saj so razlike majhne.

Matirana površina zaslona ima še eno funkcijo. V kombinaciji s privzeto temo domačega in zaklenjenega zaslona učinkovito skriva gubo. Ta praktično ne izstopa in je dobro opazna le od strani. Večino časa je praktično ne opazite.

Dober (a ne popoln) izkoristek dveh zaslonov

Ko gre za funkcije in storitve, se Apple vse pogosteje zgleduje po sistemu Android. Področje, na katerem pa je zaostanek opazen, je umetna inteligenca oziroma nezmožnost, da bi tekmovali z Googlom in drugimi ponudniki. To se kaže v manj zmogljivi pomočnici Siri povsod tam, vključno s Slovenijo, kjer novosti, pridobljene v sodelovanju z Googlom, ne delujejo, in slabši integraciji orodij v okolje, ki je po zmogljivostih, uporabnosti in videzu zlahka zgled vsem drugim.

Nova različica operacijskega sistema je dobila nove možnosti, ki pridejo prav predvsem na večjem notranjem zaslonu. Z njim se nisem igral prav dolgo, a se mi delitev na dve okni z dvema aplikacijama zdi dokaj uporabna. Težava je, da osrednji zaslon sam po sebi še ne zagotavlja boljše uporabniške izkušnje. Nekatere aplikacije so prilagojene, druge pa še vedno delujejo, kot da so odprte na običajnem mobitelu. To ni nujno trajna slabost, saj se stanje s posodobitvami utegne izboljšati, a je trenutno eden od kompromisov, ki jih je treba vzeti v zakup. Še nekaj mi je zelo všeč. Zapiral in odpiral sem ga in vsakič se je slika prenesla, saj iPhone Duo zapiranja ne razume kot ukaza, da ga želiš izključiti.

Obneseta se v vseh svetlobnih razmerah

Slaba plat tankosti ohišja je manj prostora za elektroniko, vključno s kamerami. Samo dve sta. Širokokotna je praktično enaka tisti v modelu iPhone 18 Pro (Max), glavna pa je nekoliko slabša. Nima nastavljive zaslonke, zmogljivosti objektiva pa so slabše. Slabosti do neke mere izničijo zmogljivi algoritmi obdelave, še posebej ko fotografirate ali snemate video v slabših svetlobnih razmerah in ponoči.

V dnevnih razmerah so fotografije ostre, živih barv in z dovolj podrobnostmi. Dinamični razpon je širok, zato so dobro ohranjeni tako svetli kot temnejši deli prizora. Barvna reprodukcija je naravna, čeprav dovolj izrazita, da fotografije na zaslonu delujejo privlačno. Glavna kamera se dobro znajde v različnih okoliščinah, širokokotna pa po kakovosti ne zaostaja pretirano.

Največja slabost fotografskega sklopa je odsotnost kamere z optično povečavo. Namesto te je na voljo dvakratna digitalna povečava, ki v dobrih svetlobnih razmerah fotografij opazno ne poslabša. Je pa jasno, da je podrobnosti manj. Ob nadaljnjem povečevanju fotografije hitro postanejo zrnate in izgubijo ostrino. Za občasno približevanje oddaljenih motivov je takšna rešitev še sprejemljiva, za kaj več pač ne.

Razlike med kamerama so opaznejše ponoči. Fotografije, posnete s širokokotno kamero, so za odtenek manj svetle in mehkejše od fotografij, posnetih z glavno. Dovolj dobra je tudi dvakratna digitalna povečava, če spregledaš slabšo ostrino in manj podrobnosti. Barve, kontrast in dinamika pa so seveda dobri, ne glede na to, katero kamero uporabiš. Pri zahtevnejših prizorih je nekaj več odstopanj v ostrini, vendar rezultati ostajajo uporabni.

Podobno je pri videu. Podnevi se obe kameri obneseta dobro, posnetki so podrobni, barve prepričljive, stabilizacija pa učinkovita. Razlike se ponovno pokažejo ponoči, ko je posnetek širokokotne kamere mehkejši in vsebuje manj podrobnosti. Kljub temu je kakovost videa na ravni, ki bo zadovoljila celo najzahtevnejše. Fotografskega sklopa torej ne bi označil za slabega, temveč za nekoliko preveč omejenega glede na pričakovanja, ki jih vzbuja naprava kot takšna.

Sprednjih kamer nima smisla posebej omenjati. Kakovost kamere nad sprednjim zaslonom je pričakovana, za drugo pa sem že povedal, da ni najboljša – milo rečeno. Pravzaprav je to vseeno, saj pregibna zasnova dovoli, da sebe fotografiraš ali celo posnameš z zadnjima. Preprosto tako, da mobitel razpreš, vključiš ustrezno funkcijo v fotografski aplikaciji, ga obrneš z zadnjima kamera usmerjenima proti sebi in ju nadziraš na sprednjem zaslonu, ki je tokrat desno od njiju.

Sklepna beseda za Apple iPhone Duo

Apple se nam tudi tokrat ni izneveril. V kategorijo naprav s pregibnimi zasloni je vstopil, ko se je zasnova pokazala kot zanesljiva in so bile odpravljene začetne težave. Šele zatem so pri Applu naredili zares dobro napravo, ki se zlahka kosa z vsakim drugim podobnim mobitelom, hkrati pa preseneti z zares odličnim osrednjim zaslonom. Težko, da bi ga ne opazili.

iPhone Duo je celovit, očem všečen sodoben mobitel, ki bo brez težav služil svojemu namenu. Ob predpostavki, da ste pripravljeni zanj plačati ceno, ki ni ravno nizka.