Nokia X20 in Nokia XR20

Povprečna v videzu in izdelavi

Če odmislim, da je mobitel dokaj širok, je pri drugih merah znotraj pričakovanih dimenzij. Ni previsok, ne predebel ali pretežak. Kljub temu da je večinsko uporabljena plastika, je ohišje dovolj kompaktno in lepo, da vsaj glede tega X20 pritegne poglede. Okvir se sveti, kot bi bil kovinski, čeprav ni, plastično hrbtišče nekoliko manj, da se prstni odtisi pretirano ne poznajo. Tipki na desnem boku (vklop in jakost zvoka) sta za moj okus lepo debeli in odzivni, medtem ko je tista na drugem boku malo tanjša in nekoliko »reže« v prst. Na srečo je namenjena zagonu Googlovega digitalnega pomočnika, zato jo boste manjkrat (če sploh) uporabljali. Čemu niso vse enake, verjetno vedo le oni, ki so napravo oblikovali. Vogali so lepo zaobljeni in dajejo občutek enovitega okvirja, toda podroben pogled razkrije stike na prehodu med zaslonom in okvirjem ter med njim in hrbtiščem. Ne da bi me pretirano motilo, to je zgolj opažanje. Podobno je z luknjami za priključke ali tiste, pod katerimi se skrivajo zvočnik in mikrofoni. Niso ne pretirano grde ne lepe. Povprečne torej!

Mobitela od daleč težko ločite, toda od blizu, čeprav sta skoraj enako velika, ne morete spregledati robustnosti ohišja. XR20 zlahka preživi padce na tla z višine 1,8 m, je zaščiten proti vodi in trpežnost materialov je po vojaškem standardu. Zaradi spremenjenega ohišja so tipke večje in debelejše ter za moj okus uporabnejše. Dodana je še ena na zgornjem robu, ki služi za klic v sili ali za storitev Pritisni in govori. To ni edina sprememba, ko gre za razporeditev glavnih elementov. Reža s pladnjem za kartice je z levega boka premaknjena na zgornjega, tik poleg omenjene dodatne tipke.

Mobitela sta lično izdelana, toda v tej lastnosti z bolj zaobljenimi robovi, svetlečim ohišjem in manj robustnim videzom prednjači X20. To ne pomeni, da XR20 ni všečen. Zagotovo bi bil na lepotnem tekmovanju pred vzdržljivimi mobiteli drugih izdelovalcev. To mu preprosto moram priznati.

Zmogljivosti v povprečju razreda

Poleg podpore za omrežje 5G, ki ga bi morale imeti vse naprave ne glede na ceno in ga bodo prej ali slej tudi imele, zaradi malo odbojev svetlobe s površine zaslona izstopa udobna uporaba mobitela X20 na prostem. Manj sem navdušen nad drugimi lastnostmi skoraj 17-centimetrskega zaslona polne visoke ločljivosti: ne pretirano živahne barve, nizka hitrost osveževanja (60 Hz) in premajhna svetilnost za kakovostno sliko visoke jasnosti (HDR). Zapisano velja tudi za zaslon mobitela XR20, le da ima ta za sto kandel višjo svetilnost. Razlika je opazna med delom na prostem, ko je obilje sončne svetlobe, kajti če sem z X20 občasno fotografiral na slepo, saj je bila čitljivost zaslona slaba, je bilo težav pri XR20 manj. Je pa tudi njegova svetilnost za sodobne razmere, uporabo na prostem in dinamično sliko relativno nizka.

Srednje zmogljiv sistem na čipu Snapdragon 480 zadošča za dobršen del običajnih nalog, pri katerih dnevno pričakujemo, da jih bo mobitel srednjega razreda moral izvajati. Z upoštevanjem omejitev, kot je na primer rahlo zatikanje med premikanjem po daljši spletni strani, slabše delovanje zmogljivih iger in opazno daljše shranjevanje fotografij glavne kamere v največji možni ločljivosti. Nokia X20 in XR20 imata glasen zvočnik, vendar kakovost zvoka ni uravnotežena. Pri najvišji glasnosti so visoki toni »piskajoči«, zato zvok zveni nekako kovinsko. Kot pri mnogih sodobnih mobitelih se zvočno valovanje širi skozi odprtine na spodnjem robu, in če te prekrijete na primer s prstom med držanjem naprave, se zvok poleg vsega še priduši.

Medtem ko je večina strojne opreme po mojem okusu pod ali v povprečju razreda, je z baterijo ravno nasprotno. S kapaciteto 4470 mAh bo, kajpada odvisno od načina uporabe, skoraj gotovo zdržala tudi do dva dni. 18-vatno polnjenje ni pretirano hitro, a še vedno hitrejše od običajnega. Še bolje se glede tega obnese XR20, kajti baterija je še za tretjino zmogljivejša in poleg hitrega podpira še brezžično polnjenje.

Čisti uporabniški vmesnik

Všeč mi je okolje sistema Android 11, saj je čisto in v njem ni nepotrebnih in obenem največkrat še težko odstranljivih aplikacij. Tozadevno in glede rednih varnostnih popravkov so mi bili mobiteli Nokia že do zdaj pri srcu. Toda obljuba o najmanj treh nadgradnjah operacijskega sistema je dokaj brezpredmetna. Ne bi smela biti obljuba, temveč normalnost. Izdelovalec bi moral zagotavljati nadgradnje, vse dokler je strojna oprema dovolj zmogljiva. Glede na sodobne procesorje to pomeni dlje od obljubljenega časa.

Dokazuje, da sta dve kameri dovolj

Še največ razlik med obema mobiteloma je v številu in kakovosti kamere. X20 ima štiri, čeprav je zares dobra glavna, pogojno širokokotna, bližinska in kamera za zajem podatkov o globini posnetka pa sta dokaj nepotrebni. To nenazadnje dokazuje XR20, saj kljub le dvema kamerama, pri čemer je glavna slabše in širokokotna boljše ločljivosti, v fotografskih zmogljivosti in kakovosti fotografije niti malo ne zaostaja. Zavedam pa se, da verjetno lažje prepričaš morebitne kupce s štirimi kot le z dvema kamerama. Drugače je glede sprednje (selfi) kamere, saj 4-kratna ločljivost mobitela X20 obeta več podrobnosti na fotografiji v dobrih svetlobnih razmerah.

Tipalo glavne kamere mobitela X20 zadovolji glede podrobnosti, dinamike in jasnosti fotografije, še posebej v polni ločljivosti in odličnih svetlobnih razmerah, toda barve niso konsistentne, ko poleg postavimo še fotografijo širokokotne kamere (levo). Ker mobitela nimata kamere z optično povečavo, je 2-kratna povečava dosežena z izrezom iz fotografije (desno). Čeprav zaradi visoke ločljivosti tipala to naj ne bi vplivalo na kakovost, je vseeno opaziti opazno pretirano ostrenje robov. Poleg drugačnih barv je na širokokotni fotografiji manj podrobnosti in več nejasnosti.

Nokia XR20 ima zgolj dve kameri. Čeprav tudi pri njej opazimo barvno nekonsistentnost, so fotografije svetlejše. Zaradi višje ločljivosti širokokotnega tipala je na fotografiji več podrobnosti in manj nejasnosti, toda zaradi nižje ločljivosti glavnega so fotografije z 2-kratno povečavo slabše. Na njih so namreč podrobnosti bolj zamazane.

Mobitela se ne obneseta najbolje v slabših svetlobnih razmerah, še posebej XR20. Čeprav je slika svetla, barve niso prave, veliko je nejasnosti in podrobnosti je malo. Nekoliko boljša je fotografija modela XR20 (desno).

Bližinska kamera ima občutno prenizko ločljivost, zato fotografije največkrat niso ostre in tudi podrobnosti je malo. Boljšo fotografijo brez izgube kakovosti naredi glavna kamera z 2-kratno povečavo, zato je za moj okus nepotrebna.

Prednja kamera mobitelov sodi med solidne. Deluje pričakovano in takšne so njene fotografije. V dobrih svetlobnih razmerah dobre, z veliko podrobnosti in lepimi barvami, medtem ko se v slabih hitro pojavijo šum in nejasnosti.

Nokia X20 snema videoposnetke razločljivosti 1080p. Za nekatere dovolj. Pravzaprav me bolj kot ločljivost moti kakovost videa. Podrobnosti so zamazane, barve preveč poudarjene in v slabših svetlobnih razmerah video boleha za enakimi težavami kot fotografije. Za silo sicer je, vendar je to še ena plat medalje tega mobitela, ki se uvršča v povprečje razreda.

Sklepna beseda

Odločitev za mobitela Nokia X20 ali XR20 je povezana z njuno ceno oziroma pogoji, ki vam jih nudi operater. Toda, kljub temu da sodita med povprečne predstavnike srednjega zmogljivostnega razreda, sta zanimiva za določene skupine uporabnikov. V prvi vrsti sta primerna za vse, ki želite imeti dostop do omrežja 5G, toda za to niste pripravljeni odšteti preveč denarja, po drugi strani pa XR20 ne skriva želje, da bi prepričal delavce na prostem ter mlade in stare, katerih mobiteli pogosto padajo na tla in si ne želijo, da bi en sam padec zapečatil njihovo usodo.