Zaščita mobitela

Zlonamerna koda (virus), ki samodejno pošilja SMS-sporočila, na napravah Android

Na mobilnih napravah z operacijskim sistemom Android smo zaznali zlonamerno programsko opremo oziroma virus, ki se razširja prek SMS-sporočil in deluje tako, da uporabnik običajno od osebe, ki jo pozna, prejme sporočilo SMS. Vsebina SMS-a je lahko različna, vendar je vsem takšnim sporočilom skupno to, da vključujejo URL-povezavo na zunanji naslov, besedilo SMS-sporočila pa skuša uporabnika prepričati, da klikne in se s tem s svojo mobilno napravo poveže na navedeni URL-naslov. Z vzpostavitvijo povezave na tak URL-naslov se nato na mobilno napravo prenese zlonamerna programska koda (virus), ki isto ali podobno SMS-sporočilo pošlje še drugim uporabnikom, ki so navedeni med kontakti v imeniku mobilne naprave, ter se tako širi naprej. Obseg in potencialne posledice navedene zlonamerne programske opreme so lahko različne, v vsakem primeru pa ima uporabnik okužene naprave tudi določene stroške, ki nastanejo s tako poslanimi sporočili SMS.

Izvajanje in razširjanje omenjene zlonamerne programske opreme poteka na sami mobilni napravi uporabnika, zato je za učinkovito zaščito in varovanje pred tovrstnimi in drugimi okužbami z zlonamerno programsko opremo treba upoštevati podobne napotke in načine zaščite kot pri osebnih računalnikih.

Uporabnikom mobilnih naprav svetujemo naslednje zaščitne ukrepe:

• pozornost pri odpiranju linkov (URL-naslovov), ki smo jih prejeli prek SMS-sporočil. Če je mogoče, takšnih linkov nikoli ne odpirajmo oz. pri pošiljatelju prej preverimo, ali jih je res poslal. Nekateri znaki, da SMS-sporočilo zelo verjetno vsebuje link na zlonamerno programsko opremo, so:
  • SMS-sporočilo nepoznane osebe oz. telefonske številke,
  • SMS-sporočilo je v drugem jeziku, kot ga običajno uporabljamo za komunikacijo s pošiljateljem (npr. z znanci, sodelavci in drugimi običajno komuniciramo v slovenščini in ne v tujem jeziku),
  • SMS-sporočilo je v slovenščini, vendar ima slovnično veliko nepravilnosti, kot je neujemanje ali napačna uporaba časov, sklanjatev, spreganj, števila in spola, kar kaže na računalniško prevajanje (npr. Google translate),
  • vsebina SMS-sporočila ni skladna s kontekstom in načinom običajne komunikacije s pošiljateljem sporočila.
• nameščanje aplikacij za mobilne naprave zgolj iz priporočenega vira, za naprave Android je to Google Play, in ne iz drugih virov. Priporočamo, da nameščanje aplikacij iz drugih virov onemogočite že v samem operacijskem sistemu mobilne naprave.
• odstranitev aplikacije, ki je ne poznamo. Če na mobilni napravi zaznamo novo aplikacijo, ki je ne poznamo oz. je nismo sami in z določenim razlogom namestili, jo odstranimo. Takšna aplikacija je lahko del zlonamerne programske opreme, ki se nam je namestila ob okužbi, njena odstranitev pa lahko prepreči nadaljnje širjenje okužbe. Žal se skuša takšna aplikacija velikokrat »skriti« za povsem običajnimi in nevpadljivimi imeni, kot so Photoviewer in podobno, zato jih je težje zaznati, zato uporabnike opozarjamo na posebno pozornost pri nalaganju aplikacij na svojo mobilno napravo.
• namestitev in uporaba protivirusnega programa na mobilnih napravah. Na osebnih računalnikih je uporaba ustrezne zaščite pred zlonamerno programsko opremo postala že nekaj samoumevnega, radi pa pozabimo, da so dandanes mobilne naprave pravzaprav računalniki v nekoliko drugačni obliki. Zato je tudi zanje treba priskrbeti zaščito pred zlonamerno programsko opremo z namestitvijo ustreznega protivirusnega programa. Priporočamo, da uporabljate zgolj poznane protivirusne programe, ki jih na svoje naprave namestite zgolj prek uradnih distribucijskih kanalov, saj so znani tudi primeri, ko je zlonamerna koda skrita v lažnem protivirusnem programu, ki to dejansko ni.

Z upoštevanjem zgornjih nasvetom boste zelo zmanjšali tveganje okužbe z zlonamerno programsko opremo.

Pogosta vprašanja o zaščiti in zlorabi