Test na dlani: Xiaomi Redmi Note 15 Pro in 15 Pro+

Na zmogljivostnem in fotografskem področju nudita razmeroma veliko, vendar po prijaznejših cenah. 

Opažam zanimiv trend. Mobiteli srednjega razreda dobivajo baterije s silicijevimi anodami, ki prinašajo opazno večjo kapaciteto in vzdržljivejše ohišje. Tega ni mogoče enačiti z robustnimi modeli, zatorej ne priporočam, da  Redmi Note 15 Pro po nepotrebnem in za zabavo mečete po tleh, gre le zato, da je verjetnost razbitja manjša.

Večjo odpornost v primeru padcev celo z višine dveh metrov in pol izdelovalci dosegajo z elementi v notranjosti, ki sprejmejo del energije padca, in odpornejšimi materiali. Namesto utrjenega stekla, ki je sicer še vedno edini varuh zaslona, so zadnji krik ohišja iz plastike, ki so utrjena s steklenimi vlakni. Če je videti steklo in daje občutek stekla, potem je steklo. Tako vsaj pravijo.

No, testiral sem padce mobitelov na tla in večinoma so jo odnesli z odrgninami na okvirju ohišja, a so bili tudi primeri, ko sta bila hrbet ali zaslon bolj poškodovana. To le dokazuje, da gre za večjo verjetnost preživetja, nikakor pa ne neuničljivost. Kljub besednim igram - na primer, da imata Redmi Note 15 Pro in 15 Pro+ v kombinaciji z avtonomijo baterije »odpornost titana«.  

Manjše razlike v oblikovnih podrobnostih

Sodoben videz prinašajo tanke vrzeli okoli zaslona, ravne stranice in zmerno izražena izboklina z osrednjo in širokokotno kamero, ki ne izstopa bolj, kot je danes običajno. Na črnem telefonu Redmi Note 15 Pro+, ki ima hrbet iz plastike, ojačane s steklenimi vlakni, se prstni odtisi presenetljivo slabo poznajo. Povsem drugačna je izkušnja pri drugem modelu, katerega hrbtna stran je sicer prav tako plastična, vendar bleščeče obdelana, da čim bolj posnema steklo. Na takšni površini se sledi dotikov hitro nabirajo in so skoraj ves čas vidne.

Čeprav mobitela na prvi pogled delujeta skoraj enako, ohišji v resnici nista povsem identični. Razlike se skrivajo v detajlih, ki jih opazite šele ob neposredni primerjavi. Hrbtišče mobitela Redmi Note 15 Pro+ je na stikih z okvirjem rahlo zaobljeno, kar daje nekoliko mehkejši občutek v dlani. Na drugem mobitelu je zadnja stran povsem ravna, brez prehodov. Kljub temu nisem zaznal vpliva na udobje držanja ali upravljanja. Ne glede na razmeroma velik zaslon sta oba prijetna za rokovanje in ne delujeta nerodno ali okorno.

Ne čisto enaka, vendar dokaj podobna procesorja

Meritve kažejo, da ima procesor Snapdragon rahlo prednost, predvsem na področju grafičnih zmogljivosti. V praksi ta razlika ni posebej izrazita, saj nobeden od mobitelov ne cilja na vrh zmogljivostne lestvice. Oba ponujata dovolj moči za tekoče vsakodnevno delo in povsem korektno delovanje mobilnih iger. Njune vloge prenosne igralne konzole tokrat nisem podrobneje preverjal. Igre zahtevnosti Genshin Impact ponujajo pričakovano izkušnjo, a igranje tu očitno ni v ospredju. Za občasno krajšanje časa zadostujeta, če pa je igranje ena izmed prioritet, srednji razred ponuja tudi primernejše alternative.

Zmerna zmogljivost se pozna v manjšem segrevanju ohišja, dokaj stabilnem delovanju procesorja brez opaznega upočasnjevanja posameznih jeder in vsaj delno tudi v dolgi avtonomiji. K slednji pomembno prispevata bateriji z nadpovprečno kapaciteto, kar je posledica uporabe elektrod z večjo vsebnostjo silicija in ogljika.

Ob polni obremenitvi baterija zdrži približno pet ur. Varčnejši uporabniki, ki mobitela nimajo ves čas v rokah, ga bodo brez težav polnili vsak drugi dan. Kapaciteti baterij se sicer razlikujeta, vendar je razlika še bolj očitna, ko gre za hitrost polnjenja. Redmi Note 15 Pro+ omogoča kratkotrajna, a hitra polnjenja, medtem ko je pri drugem modelu treba računati na daljši čas priklopa na napajanje.

Zaslon je eno izmed redkih področij, kjer sta mobitela dejansko enaka in razlik med njima v praksi ni mogoče zaznati. Gre za enak panel kot lani, letos pa so mu nekoliko zvišali točkovno svetilnost, ki pride prav le v specifičnih razmerah. Prikaz je zelo lep, za preizkus na močnem soncu sicer ni bilo veliko priložnosti, a je bila svetilnost večino časa več kot zadostna. Tovarniško nameščena zaščitna folija se hitro izkaže za šibko točko, saj se na njej kmalu začnejo poznati praske. To omenjam, ker vem, da jo nekateri puščate, čeprav ni namenjena zaščiti po nakupu. Dovolj dobro nudi zgolj utrjena folija, ki jo morate kupiti posebej in nalepiti na zaslon.

Opazno je, da proizvajalci letos več pozornosti namenjajo izboljšavam zvočnikov. Ali so ti zaradi tega tudi glasnejši, je težko z gotovostjo oceniti. Kakovost je v večini primerov dovolj dobra za poslušanje v mirnem okolju in znotraj fizikalnih omejitev majhnih vgrajenih zvočnikov. Tudi v tem primeru večjih sprememb v primerjavi s preteklimi modeli ni.

Novejša različica bi bila primernejša

Zmotila sta me pomanjkanje napredka pri oblikovanju uporabniškega okolja in predvsem odsotnost resnega truda za zmanjševanje števila aplikacij, ki se po prvi aktivaciji skoraj samodejno naselijo na mobitel. Vmesnik ostaja izrazito pisan, ikone so še vedno zelo barvite, kar ni pogodu vsakomur. Osebno me manj zadržana barvna paleta ne bi motila, a razprava o tem je v resnici odveč. Prej ali slej se navadiš, saj druge izbire praktično nimaš. Bolj presenetljiva je odločitev za HyperOS 2.0 namesto novejše različice, kar v kombinaciji s štiriletno programsko podporo ne deluje posebej dolgoročno ali spodbudno.

Za precejšen del uporabnikov bo nabor storitev umetne inteligence povsem zadosten. Gemini, iskanje z obkroževanjem in možnosti brisanja elementov s fotografij so funkcije, ki so uporabne, a ne odločilne. Pomembno je, da se nobena od njih ne zanaša izključno na strojno zmogljivost mobitela, zato je 8 gigabajtov delovnega pomnilnika v praksi povsem dovolj. Ker sta oba modela Redmi Note 15 Pro očitno namenjena manj zahtevnim uporabnikom, si glede tega ni treba zatiskati oči. Preprosto ne vidim prepričljivega scenarija rabe, kjer bi bilo 12 gigabajtov modela plus nujno potrebno ali upravičeno.

Dve kameri postajata v tem razredu zlati standard

Lani sta bila ta modela opremljena tudi z bližinsko kamero, ki je letos na srečo ni več. Ostali sta osrednja kamera, ki je za razred zelo solidna, ter širokokotna, ki se uvršča bliže povprečju. Razlika med njima je najbolj očitna v slabših svetlobnih razmerah in ponoči, ko širokokotna precej hitreje pokaže svoje omejitve.

Osrednja, 200-milijonska kamera zaradi razmeroma velikega tipala in uporabe združevanja pik podnevi zajema razumljivo dobre in uporabne fotografije. Najbolj prepričljivi so posnetki do dvakratne povečave, ki ostajajo ostri in dovolj podrobni. Ob štirikratni povečavi, ki jo predlaga aplikacija, se že lahko pojavijo težave z ostrenjem, predvsem če roka ni povsem mirna. Omejena učinkovitost optične stabilizacije se pozna tudi pri snemanju videa, saj je skoraj vsak nekoliko izrazitejši tresljaj hitro opazen.

Fotografije so praviloma dovolj svetle, barve niso pretirano nasičene, dinamika pa ostaja na zadovoljivi ravni. Ponoči se razmere hitro poslabšajo. Fotografije so še pogojno uporabne, vendar se kmalu pojavijo mehkejši detajli, šum in manj izrazite barve.

To, da je širokokotna kamera šibkejša, še ne pomeni, da so njene fotografije neuporabne. Govorim predvsem o dnevnih posnetkih, saj so nočni premalo svetli in premalo jasni. Po barvnem prikazu in dinamiki se sicer približa osrednji kameri, a z opazno manj podrobnostmi ter izrazito izgubo ostrine proti robovom kadra, kar je pri tej vrsti tipala hitro opazno.

Sklepna beseda za mobitela Xiaomi Redmi Note 15 Pro in 15 Pro+

Noben model ne izstopa tako izrazito, da bi bil sam po sebi očitna izbira, zato je odločitev za nakup v veliki meri odvisna od cene in morebitne navezanosti na Xiaomijev ekosistem naprav.

Mobitela sodita v srednji zmogljivostni razred, čemur je prilagojeno praktično vse, od strojne opreme do končnega uporabniškega vtisa. Zmogljivosti in funkcij je dovolj, če sodite med manj zahtevne. V vsakdanji rabi ne povzročata težav, fotografije in videi pa so ob dnevni svetlobi in dovolj mirni roki povsem zadovoljivi. V zahtevnejših razmerah mobitela hitro pokažeta svoje omejitve, kar glede na razred in namen ni presenečenje.