Virtualna resničnost je že štiri desetletja obljuba računalništva, a kaže, da še ne bo prišla v množično rabo. Bomo pa dobili več orodij za razširjeno resničnost z uporabo pametnih očal in slušalk.
Začnimo s pregledom stanja. Na področju »prave« virtualne resničnosti imamo več priljubljenih izdelkov, očal za virtualno resničnost, ki nas povsem zaprejo v virtualni svet. Tam lahko predvsem igramo video igre, čeprav so podprte tudi številne druge aplikacije, saj jih je večino mogoče uporabljati kot običajni računalnik. Tako lahko z njimi ustvarjamo vsebine, dostopamo do spleta ali celo delamo s tabelami v Excelu, če to res hočemo.
Tukaj so najbolj znani izdelki:
Povsem na drugi strani spektra so pametna očala, kot so Ray-Ban Meta Smart Glasses, kar so precej običajna očala (sončna ali navadna), ki imajo v okvir integrirano kamero, slušalke in mikrofon. Tako se lahko povežejo z mobitelom in pametnim UI asistentom, s katerim se lahko »pogovarjamo« oziroma mu dajemo navodila, naj poišče informacije, ki so bodisi povezane s tem, kar naročimo bodisi s tem, kar vidimo (oz. kar vidi kamera na očalih).
Obstajajo tudi vmesne rešitve, ki skušajo ponuditi najboljše iz obeh svetov, a jim zaenkrat še ne uspeva, ker, preprosto povedano, tehnologija še ni tako daleč. Bolj osnovni modeli ponujajo projiciranje besedila na stekla očal, da jih lahko uporabnik bere – to je lahko uporabno denimo za navigacijo ali kaj podobnega, vendar to ne predstavlja revolucionarne spremembe, ki jih pametna očala obljubljajo.
Naslednja stopnja so modeli z vgrajenimi zasloni, kar je podobno kot pri VR setih, vendar v manjšem obsegu. Posledično te naprave delujejo v skladu z obljubami zgolj v idealnih pogojih, pri čemer morajo biti nekatere celo povezane s kablom z mobitelom ali računalnikom. Večinoma pa uporabniku vnašajo zmedo v življenje in v mnogih primerih tudi povzročajo glavobol.
Pri nas večine teh izdelkov (še) ni na voljo, kar deloma kaže, da smo majhen trg, deloma pa tudi to, da so pametna očala zaenkrat nišni izdelek. Tako Apple izredno počasi dodaja nove države, kjer je na voljo Vision Pro in to kljub temu, da je prodaja izdelka pod pričakovanji. VR izdelki ostalih proizvajalcev so na voljo pri nas, tako v trgovinah, kot neposredno pri proizvajalcih, medtem ko se pametna očala zaenkrat še niso prijela.
Med temi so Ray-Ban Meta Smart Glasses ena večjih uspešnic zadnjih let, predvsem zato, ker so videti kot običajna sončna očala, ker se nosijo kot običajna sončna očala in ker niso pretežka, če jih nosimo dalj časa. Obenem so preprosta za uporabo, prinašajo možnost brezročnega fotografiranja in so ob vse boljših z umetno inteligenco podprtih digitalnih glasovnih agentih tudi dejansko »pametna«.
Meta z enormnimi investicijami v virtualni svet Metaverse sicer ni uspela doseči, da bi ta postal novi internet, je pa postala vodilni proizvajalec VR očal in trenutno vodi tudi pri pametnih očalih. Apple jih z Vision Pro poskuša prehiteti s prestižno rešitvijo in obljubo boljše uporabniške izkušnje, a zaenkrat ne uspeva. Posledično so že začeli razvijati cenejše modele in ponovno obudili razvoj pametnih očal, v zadnjem času pa se je prebudil tudi Google.
Razvijalec Androida je predstavil Android XR, nov operacijski sistem, ki bo poganjal celoten spekter naprav, od VR-setov do pametnih očal. Razvoj poteka v partnerstvu s Samsungom, ki naj bi letos predstavil prvi izdelek, zaenkrat znan pod razvojnim imenom Moohan. Google, ki je pred več kot desetletjem prvi predstavil pametna očala Google Glass, a jih je nato ukinil, pa naj bi prav tako letos predstavil njihovega naslednika, ki je znan pod razvojnim imenom Astra. Glede na to, da so še zmeraj znana samo razvojna imena, naprav najbrž ne bomo videli kaj dosti pred koncem leta.
Naprav za virtualno, razširjeno in nadgrajeno resničnost bo očitno več kot dovolj, ni pa še jasno, kako vse jih bomo uporabljali. Bodo primarna funkcionalnost še zmeraj videoigre, ali bodo te naprave postale dovolj zmogljive in priročne, da bi lahko nadomestile računalnike? Težko si je predstavljati, da bi z njimi pisali dokumente ali urejali razpredelnice, ampak morda se izkažejo pri urejanju fotografij in videa, morda bodo priročni pri organizaciji večjih količin podatkov ali pa družbenih omrežjih. Meta, Apple in Google obljubljajo vse mogoče, a bomo videli, kako se bodo stvari obnesle v praksi.
Naprave VR so, podobno kot računalniki, vse bolj v ozadju, saj vse več opravil izvajamo kar na mobitelih. In v tem svetu so njihov približek pametna očala, ki so torej potencialno bolj zanimiv izdelek. Že trenutna izkušnja, ki predstavlja malenkost nadgrajene slušalke, je mnogim zanimiva – in mimogrede Apple že razvija slušalke AirPods s kamerami, ki naj bi ponujale nekaj podobnega, a brez sončnih očal. Če bodo podjetja uspela razviti dejansko uporabne in priročne tehnologije prikaza podatkov na steklih očal, pa bi to znalo bolj korenito spremeniti stvari. Že možnost navigacije in preverjanja obvestil bi bili popularni rešitvi, sploh v povezavi s priročnimi načini interakcije, denimo z glasovnimi ukaz in gestami rok.
Tudi po desetletjih razvoja virtualne resničnosti smo tehnološko še zmeraj nekaj korakov pred tem, da bi ta orodja prešla v splošno rabo. A stvari se spreminjajo in razvijajo hitreje kot kadarkoli doslej.