Čas nemirnega vremenskega dogajanja bo prišel hitro kot strela

Malo za šalo in malo zares, da bomo vedeli, kako strela sploh nastane ‒ sestavine in recept, kako zakuhati strelo.

Potrebujemo:

• približno 3.000 kubikov vode v zraku
• dovolj toplote

Postopek:

Ko imamo v ozračju dovolj vlage, bo toplota ustvarila vertikalne tokove. Kondenzacijska jedra, ki jih nosi dvigovanje toplega zraka, se med seboj trkajo in prenašajo naboj. Ta se polarizira in porazdeli pozitivno nabite ione v zgornji del oblaka, negativno nabite pa v spodnji del, od koder najpogosteje udari strela, ker je bližje tlom.

Večina strel, ki se pojavijo, je negativne polaritete. Pridejo tudi z zgornjega dela oblaka, te so zelo redke, potrebujejo pa večjo količino naboja, da pride do takega preskoka. Takšne strele so močnejše in potrebujejo daljši čas za razelektritev. Med strelami s pozitivnim in strelami z negativnim nabojem ni posebej velikih razlik v učinku, drži pa, da so tiste s pozitivnim nabojem pogost vzrok za požar in močno vplivajo na prenapetost na inštalacijah.

Je tudi vas strah, ko grmi?

V nas nevihte z grmenjem in strelami nedvomno vzbujajo razna čustva: od občudovanja, spoštovanja do strahu. Nekoč, ko niso vedeli, da gre za naraven pojav, so moč strele povezovali z bogovi, z njihovo jezo, maščevanjem in izkazovanjem moči.

V antiki so moč strele so pripisovala bogu Zevsu. Rimljani so verjeli, da s strelami kaznuje bog Jupiter, nordijska ljudstva pa so imela za to rdečelasega boga Thora, ki je ustvarjal nevihte, grome in strele. Skupno vsem je bilo, da je niso razumeli in da so se je bali. Danes ni tako zelo drugače, kot se nam morda zdi. Med mnogimi fobijami, ki jih razvijejo nekateri ljudje, je tudi strah pred strelami in grmenjem, ki se imenuje astrafobija, tudi brontofobija.

Otroci se močnega grmenja in strel večinoma bojijo, zato jih je treba najprej potolažiti in jim pojasniti, kaj se na nebu dogaja, na tak način, da bodo to razumeli. Zagotovo je povsem neprimerna razlaga, ki so jo nekoč tako radi uporabljali, da se »bogec krega«. Bolje od strašenja je zagotovo pametna razlaga naravnih pojavov. Morda začnete z bolj prijetnimi oziroma vsaj manj strašljivimi, kot je na primer mavrica, in šele nato počasi preidete do neurij z gromi in strelami.

V tem primeru otroka ne ravno peljete ven in mu v živo pokažete, kako se nebo razbesni, saj se bo tako še bolj prestrašil. Poleg tega to tudi ni varno početje, kar je odlična priložnost, da otroka še podučite, kako varno ravnati v času nevihte. Skozi okno poglejta, kako se spreminja nebo, naučite ga šteti sekunde od grmenja do trenutka, ko bo zagledal blisk. Iz električne napeljave izklopite vse elektronske naprave in mu pojasnite, zakaj to počnete.

Na voljo je kar nekaj slikanic in druge literature, ki bo otrokovemu letu primerno pojasnila, kako nastane nevihta, kako nastaneta grom in strela. Otroka v času neviht zamotite in potolažite, da bo sčasoma izgubil strah. Najboljši pa je seveda zgled, zato sami nikar ne bodimo pred otrokom panični, če nas je strah, predvsem pa se iz njegovih strahov nikoli ne norčujte!

Poglejmo še, kako to doživljajo živali. Tudi one se raje umaknejo, kadar se nebo razbesni. Nekatere že tudi ure ali v primeru naravnih katastrof dneve prej čutijo, da se »nekaj pripravlja«. To čutijo zaradi spremembe tlaka. Še posebej to poznamo pri hišnih ljubljenčkih. Nekaterim pomaga, da jih zamotimo z igro, drugim s predvajanjem glasbe, tretji se radi zavlečejo v temno zavetje, na primer v posteljo, pod njo, v omaro ali še kam. Morda nam to ni najbolj pogodu, vendar bodimo prizanesljivi in sočutni, saj živali tega ne razumejo. Raje jih pocrkljajmo in imejmo preprosto radi. Še vsaka nevihta je minila.

5 hitrih o strelah:

•  Največ strel nastane v tropskem delu Afrike zaradi veliko vlage in toplote.
•  Slovenija je med evropskimi državami zelo izpostavljena udarom strel. Povprečna gostota strel v Sloveniji je približno 3 strele/km2/leto.
• V Sloveniji se zgodi v povprečju približno 60.000 udarov strel proti zemlji.
• Strela doseže hitrost okoli 60 km/s.
• Večina neviht na področju Slovenije prihaja s fronto z zahodne strani. Izjemoma se v poletnem času lahko lokalno pojavijo vročinske nevihte.

Zaščitite svoje naprave

Če izklop električnih naprav ni vedno možen, priporočamo, da si zagotovite ustrezno prenapetostno zaščito. Pred izgubo neshranjenih podatkov zaradi morebitnih nenadnih sprememb napetosti pa se zavarujete z UPS brezprekinitvenim napajalnikom.

Spremljajte Tehnik na družbenih omrežjih Facebook, Instagram, X in TikTok.