Vloga prekomerne rabe tehnologije pri duševnih motnjah

Razvoj tehnologije je prinesel nešteto prednosti, vendar hkrati ustvarja nova tveganja za duševno zdravje. Zasvojenost z internetom, igranjem videoiger ali uporabo družbenih omrežij pogosto ne deluje izolirano, temveč se prepleta z drugimi težavami, kot so depresija, anksioznost, ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo ali attention deficit hyperactivity disorder) in motnje spanja.

Digitalni svet posameznikom nudi pobeg, a obenem lahko poglobi občutke osamljenosti, tesnobe in motnje pozornosti. Zaslon ponuja hitre nagrade in zadovoljitev, kar za možgane postane nevaren vzorec.

V tem članku bomo raziskali, kako tehnologija prispeva k prepletenosti duševnih težav in zakaj je pomembno razumeti njene učinke. 

Kaj je komorbidnost in zakaj je pomembna

Komorbidnost pomeni sočasno prisotnost dveh ali več motenj, ki se med seboj prepletajo. Pri prekomerni uporabi interneta gre pogosto za povezavo med zasvojenostjo z digitalnimi vsebinami in drugimi duševnimi težavami, kot so depresija, anksioznost, ADHD ali motnje spanja.

Tehnologija igra dvojno vlogo: lahko poglobi obstoječe težave ali deluje kot povod za njihov razvoj. Na primer, posameznik z anksioznostjo lahko v digitalnem svetu išče umik in pomiritev, medtem ko osebe z ADHD zaradi hitre menjave dražljajev pogosto posegajo po vsebinah, kot so kratki videoposnetki. Prepoznati moramo, da težave niso vedno neposredno posledica uporabe tehnologije, temveč rezultat zapletenih medsebojnih vplivov, pri čemer digitalna raba deluje kot sprožilec ali ojačevalec simptomov. Razumevanje teh povezav je ključno za celostno obravnavo težav in iskanje učinkovitih rešitev.

Tehnologija kot vzrok ali posledica

Vprašanje, ali je tehnologija vzrok za duševne težave ali njihova posledica, je kompleksno. Pogosto gre za dvosmeren odnos, v katerem tehnologija deluje kot sprožilec ali poslabša obstoječe simptome, hkrati pa posamezniki z duševnimi težavami tehnologijo uporabljajo kot pobeg pred realnostjo.

“Ne pozabimo na koristi diagnoz in škodo oznak. Pravilna diagnoza je najboljši način za iskanje ustrezne obravnave, ki bo otroku olajšala življenje. Oznake pa imajo lahko tudi negativen učinek - zdravstveno stanje otroka postane njegova najpomembnejša lastnost. Otrokom moramo pomagati razvijati občutek identitete izven motnje ali bolezni - v čem je dober, močan, kaj ga opredeljuje …” Julija Menoni, dipl. psih., svetovalka v centru Logout

Motnje razpoloženja: vloga družbenih omrežij in videoiger

Družbena omrežja pogosto ustvarjajo nerealna pričakovanja in občutke nezadostnosti. Primerjanje z drugimi ter iskanje potrditve skozi všečke lahko vodi v depresivne in anksiozne občutke.

Videoigre pa lahko ponujajo pobeg pred resničnim svetom, kar za osebe z depresijo pomeni začasen odmik od stiske, a dolgoročno poglablja izolacijo in osamljenost.

ADHD: kako zasloni in hitre vsebine poslabšajo simptome

Osebe z ADHD imajo težave z ohranjanjem pozornosti, digitalne vsebine pa s svojo hitro in stimulativno naravo te simptome še poslabšajo. Platforme, kot je TikTok, z neskončno ponudbo kratkih videov ponujajo takojšnje nagrade, kar povečuje impulzivnost in otežuje samonadzor. Omejevanje rabe je še posebej izziv zaradi slabše samoregulacije pri ADHD.

Motnje spanja: modra svetloba in digitalna higiena

Modra svetloba zaslonov zavira izločanje melatonina, hormona, ki uravnava spanec. Dolgotrajna uporaba naprav zvečer premika spalni cikel in povzroča nespečnost. Dodatno težavo predstavljajo večerna obvestila in občutek FOMO*, ki otežujejo umiritev pred spanjem. Digitalna higiena, kot so omejitve uporabe naprav pred spanjem, je zato ključna za kakovosten počitek.

Mehanizmi prekomerne rabe interneta

• Dopamin in sistem nagrajevanja:

Dopamin je nevrotransmiter, ki v možganih sproži občutke zadovoljstva in nagrajevanja. Digitalne vsebine ponujajo hitre, takojšnje nagrade, kar spodbuja ponavljajoče vedenje. Nenehno iskanje "nove nagrade" vodi v zasvojenost z internetom, saj možgani postanejo dovzetnejši za hitre dražljaje.

• Kratke vsebine:

Kratki videoposnetki in druge vsebine omogočajo hitro izmenjavo dražljajev in zadovoljstva. Vsak nov video sproži naval dopamina in tako spodbuja nadaljnjo uporabo.

• *FOMO (Fear of Missing Out):

Strah pred tem, da bomo zamudili pomembne informacije, dogodke ali vsebine, spodbuja neprestano preverjanje naprav. Družbena omrežja dodatno krepijo ta občutek z obvestili in prikazi aktivnosti drugih.

• Neskončno pomikanje (Infinite Scrolling):

Platforme, kot so Facebook, Instagram, X in TikTok omogočajo neskončno pomikanje po vsebinah. Ker uporabnik nikoli ne ve, kakšna vsebina ga čaka "naslednjič", ostaja motiviran za nadaljnje iskanje zadovoljstva. Ta mehanizem izkorišča sistem nagrajevanja in povečuje tveganje za prekomerno rabo.

Digitalna orodja in rešitve

Tehnologija, ki pogosto prispeva k prekomerni rabi, lahko hkrati ponudi rešitve za njeno obvladovanje. Ena izmed takih metod so aplikacije za nadzor uporabe zaslona, ki omogočajo sledenje porabi časa na napravah, omejevanje dostopa do določenih aplikacij ali nastavitev opomnikov za redne odmore.

Pomemben koncept predstavlja tudi digitalna higiena. Gre za strategije, kot so vzpostavitev določenih časov brez zaslonov (npr. pred spanjem), uporaba nočnega načina na napravah za zmanjšanje modre svetlobe in izklop nepotrebnih obvestil. Na ta način lahko zmanjšamo prekomerno rabo in izboljšamo kakovost spanja.

Poleg nadzora pa tehnologija nudi podporo terapijam. Pri motnji avtističnega spektra (MAS) lahko igre postanejo varno okolje za razvoj socialnih veščin ali ustvarjanje strukturiranih rutin. Za osebe z ADHD obstajajo aplikacije, kot so časovniki in organizatorji nalog, ki pomagajo pri načrtovanju in vzdrževanju osredotočenosti. Tehnologija tako ni le nevarna, temveč lahko ob premišljeni rabi predstavlja pomembno orodje za podporo duševnemu zdravju in izboljšanje kakovosti življenja.

Prekomerna raba interneta in komorbidnost sta kompleksna pojava, ki zahtevata celostno obravnavo. Tehnologija ima lahko dvojno vlogo – deluje kot vzrok za razvoj težav, hkrati pa ponuja rešitve za njihovo obvladovanje. Povezave med motnjami razpoloženja, ADHD, motnjami spanja in drugimi težavami kažejo na nujnost zavedanja o negativnih vplivih digitalnega sveta. Z uporabo orodij za nadzor zaslona in s prilagoditvijo terapevtskih pristopov lahko tehnologijo usmerimo v korist posameznika. Le z uravnoteženo rabo bomo ohranili njene prednosti in zmanjšali tveganje za slabše duševno zdravje.

Vir: https://www.logout.org/sl/blog/z-roko-v-roki-komorbidnost-prekomerne-rabe-in-internetne-odvisnosti