Kaj je 'sharenting'?

Vsi tisti, ki smo prisotni na družbenih omrežjih, smo verjetno opazili, da nekateri starši delijo fotografije, videoposnetke in druge informacije o svojih otrocih. Gre za pojav, ki so ga poimenovali 'sharenting'. V zadnjih letih je vse bolj razširjen. Kakšne pa so njegove posledice in kakšne so strategije za iskanje ravnovesja med deljenjem in varovanjem zasebnosti otrok?

Kaj je 'sharenting'

V današnji digitalni dobi so družbeni mediji postali osrednji del našega življenja, saj omogočajo povezovanje, deljenje in dokumentiranje naših izkušenj. Vendar se starši soočamo z edinstvenim izzivom, ko gre za deljenje življenja otrok na spletu. Pojav, znan kot 'sharenting', se nanaša na dejanja staršev, ki na platformah družbenih medijev delijo fotografije, videoposnetke in osebne podatke svojih otrok. Tako imajo nekateri otroci na spletu objavljene svoje fotografije še pred svojim rojstvom (npr. slikice z ultrazvoka).

Ena od ključnih prednosti 'sharentinga' je možnost, da starši svoje veselje, radosti in izzive delimo s širšim krogom ljudi, še posebej družinskimi člani in prijatelji, ki morda niso fizično blizu. Fotografije, videoposnetki in zapisi na družbenih omrežjih omogočajo staršem, da ustvarjamo digitalne spomine, ki so dostopni in deljeni v realnem času.

'Sharenting' je morda res lahko način praznovanja mejnikov, povezovanja z družino in prijatelji ter ustvarjanja digitalnega albuma, hkrati pa odpira pomembna vprašanja o zasebnosti, privolitvi in morebitnih dolgoročnih učinkih na otroke.

Kakšna tveganja prinaša deljenje vsebin otrok na družbenih omrežjih

'Sharenting' je kompleksen izziv, ki zahteva premišljen odnos do uporabe družbenih medijev. Starši oblikujemo digitalno identiteto svojih otrok veliko prej, preden otroci sploh začnejo razmišljati o tem, kdo ali kaj želijo biti na družbenih medijih ali drugje. Zavedanje posledic in spoštovanje zasebnosti otrok sta ključna za gradnjo odnosa, ki povezuje tako starševske želje po deljenju kot tudi potrebe otrok po varnosti in zasebnosti.

Z deljenjem fotografij in osebnih podatkov otrok na spletu jih starši izpostavljamo morebitnim tveganjem glede zasebnosti. To vključuje tveganje kraje identitete, kršitev varnosti podatkov in spletnega izkoriščanja. Poleg tega ima lahko digitalni odtis, ki ga ustvarimo za otroke, dolgotrajne posledice, saj je njegovo spletno prisotnost težko nadzorovati ali izbrisati.

Otroci imajo pravico nadzorovati svojo digitalno identiteto in določati, katere informacije o njih se delijo na spletu. Ko gre za 'sharenting', pa gre za sprejemanje odločitev v njihovem imenu in brez njihovega soglasja. To lahko vpliva na njihovo avtonomijo in ustvari digitalno zapuščino, ki je v prihodnosti morda ne bodo odobravali.

Pomembno se je zavedati, da deljenje osebnih podatkov o otrocih povečuje tudi njihovo ranljivost za spletno ustrahovanje, spletno nadlegovanje in izkoriščanje. Po posredovanju informacij na splet je namreč težko 100-% nadzorovati, kdo ima dostop do njih in kako se uporabljajo. Zato je pred vsako objavo fotografij treba kritično premisliti o ustreznosti objave in možnih posledicah.

Česa nikoli ne bi smeli objaviti na splet

• osebnih podatkov, (imena, priimki, naslovi, telefonska številka, šolske informacije …)
• golih ali intimnih fotografij
• zdravstvenih informacij
• informacij o šoli
• fotografij drugih otrok
• informacij, ki izdajo lokacijo
• fotografij otrok, zaradi katerih bi jim bilo lahko v prihodnosti neprijetno in nerodno

Pred vsako objavo dobro premislimo, ali je vsebina objave primerna, kako bo vplivala na druge in na možne posledice.

Nasveti za varne objave na družbenih omrežjih

• Določimo si jasne meje, kaj lahko delimo in kaj naj ostane zasebno. To lahko vključuje izogibanje deljenju osebnih podatkov, kot so polna imena, naslovi ali posebne podrobnosti o dnevnih opravilih.
• Ko otroci odrastejo, jih vključimo v proces odločanja in jih pred objavo njihovih fotografij ali deljenjem osebnih zgodb prosimo za soglasje.
• Razmislimo o prilagoditvi nastavitev zasebnosti, da bi nadzorovali, kdo lahko vidi objave. Omejitev dostopa na ožjo družino in prijatelje lahko pomaga zagotoviti, da so informacije o našem otroku deljene z zaupanja vrednim občinstvom.
• Izognimo se pretiranemu deljenju tako, da selektivno izbiramo vsebino, ki jo objavljamo. Ne pozabimo, da ni treba javno deliti vsakega mejnika ali trenutka. Izberimo kakovost pred količino.
• Redno pregledujmo in posodabljajmo nastavitve zasebnosti, da zagotovimo nadzor nad tem, kdo lahko dostopa do naše vsebine.
• Upoštevajmo zasebnost drugih, ko delimo fotografije ali zgodbe, ki vključujejo druge osebe. Vedno pridobimo njihovo soglasje, preden delimo vsebino, ki vključuje druge osebe.
• Pogovorimo se z drugimi starši in si izmenjujmo izkušnje ter nasvete o varnem 'sharentingu'. Deljenje izkušenj in nasvetov lahko pomaga pri sprejemanju bolj informiranih in varnih odločitev.