
Februar 2026 je na platformi NEO v znamenju Timothéeja Chalameta – igralca, ki z lahkoto prehaja med neodvisnimi filmi in največjimi svetovnimi uspešnicami.
Timothée Chalamet je eden tistih igralcev, ki jih je skoraj nemogoče ukalupiti. Ameriško-francoski zvezdnik, rojen 27. decembra 1995 v New Yorku, je v zadnjih nekaj letih postal obraz nove hollywoodske generacije: dovolj drzen za avtorske filme, dovolj karizmatičen za velike uspešnice, prepriča pa tudi v vlogah, v katerih je treba peti in očarati množice. Njegovi filmi so zaslužili več kot 2,3 milijarde dolarjev po celem svetu, ob tem pa je Timothée nabral impresivno zbirko nagrad in nominacij – od oskarjev in BAFT do zlatega globusa in igralskih priznanj.
Chalamet je odraščal na Manhattnu, v umetniško usmerjenem okolju, kar je močno zaznamovalo njegov okus in samozavest. Je dvojezičen (govori angleško in francosko) ter ima dvojno državljanstvo, poletja pa je pogosto preživljal v Franciji – izkušnja, za katero je pozneje povedal, da mu je prinesla zanimivo »dvojnost identitete«. Prav ta občutek vmesnosti in iskanja sebe je tudi ena od stvari, ki jo zna izjemno dobro prenesti na zaslon: njegovi liki so pogosto ranljivi, a magnetni.
Pomembna prelomnica je bila tudi šola. Sprejem na prestižno LaGuardio (šolo za glasbo, umetnost in nastopanje) mu je odprl vrata v ustvarjalnejši svet. Kot najstnik je igral v šolskih muzikalih, kar se danes lepo zrcali v tem, kako naravno se znajde v vlogah, ki zahtevajo ritem in petje.
Preden je postal globalna zvezda, je Chalamet začel na televiziji (med drugim v seriji Domovina, »Homeland«). Leta 2014 je debitiral v filmu Moški, ženske in otroci (Men, Women & Children) in se istega leta pojavil v Nolanovem Medzvezdju (Interstellarju). Čeprav je bil film velikanski hit, mu ta vloga takrat ni »čudežno« odprla vseh vrat – in prav to je zanimivo: Chalametova kariera ni zgodba o eni sami srečni naključni eksploziji, temveč o premišljenem nizanju projektov, ki so ga gradili kot igralca.

Leta 2017 je prišel preobrat: Pokliči me po svojem imenu (Call Me by Your Name). V vlogi Elia je odigral zaljubljenega najstnika z redko iskrenostjo in čustveno inteligenco, kar mu je prineslo prvo nominacijo za oskarja za najboljšega igralca; kot tretjemu najmlajšemu nominirancu v zgodovini te kategorije. Film je postal kulturni fenomen, Chalamet pa sinonim za igralca, ki zna z minimalnimi gestami povedati ogromno.
V istem obdobju je blestel tudi v Lady Bird in pozneje v filmu Male ženske (Little Women), v katerem je pokazal, kako dobro se znajde v skupini igralcev in kako učinkovito zna izstopati, ne da bi »preglasil« zgodbo.
Chalamet pa ni gradil kariere le na šarmu. V biografskem filmu Lepi fant (Beautiful Boy) je upodobil Nica Sheffa, najstnika v primežu odvisnosti. Vloga je zahtevala surov realizem in psihološko natančnost. Takšne izbire so pomembne, ker pokažejo, da ga ne zanima le popularnost, temveč tudi težje, bolj tvegane zgodbe.
Ko je prevzel vlogo Paula Atreidesa v filmih Peščeni planet (Dune, 2021–2024), je dokončno prestopil v ligo največjih. V teh filmih je moral nositi ogromno franšizo, ob tem pa ohraniti človečnost lika. Prav v tem je njegova posebnost: tudi v najbolj spektakularnih svetovih deluje prizemljeno, osebno in ranljivo.
Z Wonko (2023) je dodal še drugo plast: igrivo muzikalno energijo, toplino in klasični čar, ki ga je približal tudi širšemu občinstvu.

Chalamet je prejemnik več velikih priznanj (med drugim zlatega globusa, nagrad Critics’ Choice in igralskih stanovskih nagrad), ima tudi kopico nominacij, vključno z več nominacijami za oskarja. Poleg tega je pogosto označen kot modna ikona – ne le zaradi rdečih preprog, temveč samozavestnega odnosa do stila, ki je postal del njegove javne podobe.
Ker je Timothée Chalamet eden redkih sodobnih igralcev, ki hkrati:
Februar je idealen mesec, da njegov opus odkrijete ali ga pogledate še enkrat – z drugačnimi očmi. V DKinu si ga lahko ogledate v filmih Bob Dylan: Popolni neznanec in Dune: Peščeni planet, 2. del. Do sklopa Igralec meseca na NEO Smartboxu lahko dostopate tudi z glasovnim ukazom »igralec meseca«.