Test na dlani: Samsung Galaxy Z Flip7 (z omembo Flip7 FE)

Samsung Galaxy Z Flip7 je prestal povečanje širine, česar ne morem označiti zgolj za manjši kozmetični popravek. Poleg tega so predstavili še izvedbo FE, ki nadaljuje »tradicijo« lanskega modela – če temu lahko tako rečem.

Če še kdo ne ve, potem bom ponovil. Mobiteli z navzdol prepogljivim zaslonom niso muhe enodnevnice. Za marsikoga so celo zanimivejši od zasnove s stranskim pregibom, ki napravo transformira v manjši tablični računalnik. Zatorej ni večje presenečenje, da jih imajo v ponudbi praktično vsi proizvajalci z izjemo Appla, čeprav jih večinoma (še) ne prodajajo na evropskih trgih. Škoda, saj bi pestrost povečala zanimanje zanje in vplivala na ceno. O tem (skorajda) ni dvoma.

Tako pač ostaja daleč najbolj dosegljiv ravno Samsungov Galaxy Z Flip7. Zanimiv ni toliko zaradi prestiža kot dejstva, da se zložen spremeni v »škatlico«, ki jo je preprosteje potisniti v žep ali manjšo torbico. Mislim, da nima smisla zanemariti pomena tega banalnega razloga.

Manjše, a toliko pomembnejše povečanje širine

Največ nadgradenj je bil sicer deležen Fold. Ni skrivnost, da mu Samsung posveča največ pozornosti. Morda se razlog skriva v morebitni skorajšnji predstavitvi mobitela z dvema pregiboma, ki ga vse pogosteje napovedujejo. Ali ker mislijo, da ima večji potencial. Na srečo vseeno niso zanemarili manjšega predstavnika prepogljivih naprav. Spremembe niso velike, a so toliko pomembnejše.

Nadgradili so procesor, povečali sprednji zaslon, stanjšali zloženega za dober milimeter in (v mojih očeh za odskok najpomembnejše) razširili spodnji rob, da je v tej meri zdaj enak katerikoli drugemu mobitelu na trgu. S tem so odstranili pomembno oviro – nestandardni prikaz spletnih strani in zaslonov aplikacije. Stara zasnova vključno z merami se sicer še ne poslavlja. Ohranja jo Samsung Galaxy Z Flip7 FE, s katerim nagovarjajo ljubitelje tovrstnih naprav, ki zanje niso pripravljeni odšteti preveč denarja. 

Za razliko od Folda, ki je bil deležen razširitve in občutnejšega stanjšanja, pri Flipu zaradi zasnove in velikosti prav nič ne moti, da ostaja približno enako debel. Vsak poseg v debelino bi slabo vplival na vgrajeno elektroniko s poudarkom na velikosti baterije. Preprosto ni dovolj prostora, da bi s primerno velikostjo nudila dovoljšno avtonomijo ter bila obenem še majhna in tanka.

Še nečesa ni mogoče spregledati. Ko je mobitel razprt, je tanjši od večine na trgu, medtem ko zloženemu slabih 14 milimetrov v nobenem primeru ne škoduje. Dejansko je obratno, saj ga je preprosteje držati v dlani in uporabljati z izrabo danosti opazno večjega sprednjega zaslona. Niso mu povečali le diagonale, temveč so za delovanje na njem prilagodili več aplikacij. Po zaslugi tega je zdaj še uporabnejši, ko je zložen. 

Sprednji (manjši) zaslon zaseda celotno površino polovice ohišja. Na srečo ali na žalost – kajti to pomeni, da nista v zmogljivostnem vrhu – objektiva ne izstopata preveč. Sočasno jim je uspelo del zaslona do roba na nasprotni strani primerno uporabiti za prikaz prilagojenih informacij. Če ne bi bilo posega v širino ohišja, bi bilo povečanje bolj kot ne kozmetične narave, tako pa dobimo dejansko več uporabne površine. 

Ni v vrhu, a je za večino vseeno dovolj zmogljiv

Samsung tokrat ni sledil lanski odločitvi. Namesto da bi v mobitele s pregibnim zaslonom vgradil isti procesor, boste v izvedbi FE našli leto dni starega Exynosa 2400 in v Flipu7 novejšega, Exynos 2500. Čeprav zmogljivosti slednjega zadoščajo za vsa opravila (grafično zahtevne mobilne igre niso izjema), testi kažejo, da je Snapdragon 8 Elite hitrejši (ob podobnih grafičnih izkazuje za nekaj deset odstotkov večje enojedrne in večjedrne zmogljivosti). Kljub temu sta čipa zmogljiva, kar pomeni, da je segrevanje še vedno manjša ovira. Toplota se namreč ne širi prek tečaja. Osredotočena je na površino polovice s procesorjem, zato obremenitveni test, da prepreči pregrevanje, dokaj hitro pokaže omejevanje zmogljivosti. Treba je dodati, da so takšne potrebe v resnični uporabi prej izjema kot pravilo.

Baterija ne poka po kapaciteti in posledično količini shranjene energije. Večja je od lanske in zadostuje za udobno delo do večera, ko jo bo treba napolniti. Temu se skoraj ni mogoče izogniti, razen v primeru, da mobitel varčno uporabljate. Ko je obremenjen do maksimalnih zmogljivosti, Flip7 »porabi« 26 odstotkov baterije, in ko predvaja video na polovično svetlem zaslonu prek brezžičnega omrežja, 8 odstotkov. Izraženo razumljiveje, to kaže na najmanj tri ure neprekinjenega dela z najzahtevnejšimi aplikacijami, med katerimi so visoko na seznamu mobilne igre, oziroma recimo 12 ur videa z YouTuba. Kakorkoli obrnem, rezultat je v povprečju najzmogljivejših mobitelov. 

Z izjemo večjega sprednjega zaslona, ki so mu skoraj za polovico zvišali svetilnost za udobnejšo uporabo na prostem, notranjega z izjemo povečanja diagonale za 5 milimetrov niso spreminjali. Oba sta perfektna. V vseh pogledih nudita največ, česar so sposobni Samsungovi zasloni, za katere vemo, da so v vrhu ponudbe. A brez dvoma je delo na notranjem zaradi normalne širine zdaj optimalnejše. Guba na pregibu ni moteča, se boste morali pa navaditi, da se s prstom gor in dol dotikate le zaslonske površine, kajti v nasprotnem primeru bo »rahlo« motil neraven rob tam, kjer se mobitel pregiba. Zaslonov v modelu FE niso spreminjali. Ostala sta enaka. Notranji je ožji ter sprednji manjši in manj svetel.

Samsung drugih komponent ni spreminjal. Zvočnika skladno s tankostjo ohišja zagotavljata razmeroma kakovosten zvok, ki ni najbolj glasen. Ne pomnim, da bi sploh kdaj imel možnost igrati se z mobilno napravo, ki ne bi zahtevala slušalk ali dodatnega zvočnika, ko bi želel nemoteno uživati v glasbi ali filmih. Dobra poteza je še umik različice s 128 gigabajti pomnilnika. Tolikšen preprosto ne sledi potrebam, čeprav so ga ohranili v modelu FE.

Spet poudarek na umetni inteligenci

Samsung je tokrat pohitel in vsem trem mobitelom s prepogljivim zaslonom namenil Android 16 in zadnjo različico okolja. To nudi ogromno nastavitev, skozi katere se velja pretolči. Posebej pomembno za ohranjanje dobre forme baterije je postavljanje meje, do kje jo polnite. Tu pa je še prilagajanje barv glede na vaš pogled na lepoto – čeprav se nagibam k temu, da je standardni način prikaza slike dokaj optimalen.

Sočasno smo priča rednemu napredku algoritmov umetne inteligence. Retuširanje fotografij je opazno izboljšano, in ker so izboljšane tudi druge storitve, ne bom presenečen po prejemu obvestila, da jih je treba v bolj ali manj omejenem obsegu plačevati. Močno namreč dvomim, da bo Google še prav dolgo spodbujal brezplačno uporabo.

Samsung je posebej poudaril, da je prilagodil storitve umetne inteligence uporabi dveh zaslonov. Že lani ste na primer brez težav uporabljali tolmača tako, da ste pisali na notranji zaslon, medtem ko je sogovornik prevod bral na sprednjem. Flipa tudi nista v podrejenem položaju glede orodji umetne inteligence v primerjavi z drugimi Samsungovimi mobiteli najvišjega zmogljivostnega razreda. 

Sposobnosti Samsungovega okolja so vse bolj celovite, vendar je hkrati opaziti vse večje omejevanje, kaj lahko prilagodimo in česa ne. Manj je možnosti prilagajanja, kdaj procesor deluje z vso močjo, še več takšnih omejitev pa je, ko želimo početi karkoli izven običajnega vzorca uporabe. Toliko bolj, če zadeva vpliva na varnost in zasebnost uporabe. Toda to smo lahko pričakovali. Kakor tudi, da se moramo za uporabo umetne inteligence vpisati s Samsungovim in Googlovim računom. Eden bi bil po mojem dovolj.

Kamere in s tem fotografije enake lanskim

Ker so »zadnji« kameri (zaradi zasnove jih zlahka uporabite v vlogi prednje) pustili pri miru pri obeh Flipih, o napredku kakovosti ne moremo govoriti. Fotografije so v dobri svetlobi odlične po zaslugi osrednje kamere z boljšim tipalom in nekoliko manj navdušujoče, a še vedno uporabne v nočnih razmerah. Podobno je z videom. Ko snemamo v slabih razmerah in ponoči, se na video hitro prikradejo šum, nejasnosti in rahle težave z ostrenjem.

Osrednja kamera v dnevnih razmerah dobro zajame prizor. Barve so realistične, saj Samsung ni podlegel željam po pretiranem nasičenju, svetloba pa dobra. Enako je s kontrastom in podrobnostmi, po zaslugi katerih so fotografije ostre. Ne dosti slabše so nočne fotografije. Še vedno so v vseh pogledih uporabne, le v primeru 2-kratne digitalne povečave pride do rahle izgube ostrine in s tem do mehčanja prizora. 

Ravno mehčanje je največja »slabost« širokokotne kamere. Pojavi se že podnevi, a ni pretirano opazno, česar ne morem reči za nočne fotografije. Poleg tega ta kamera ne zajema enakih barv kot osrednja in nekatere dnevne fotografije so izpadle presvetljene. Ker ima tipalo manj »pik«, je podrobnosti na fotografijah manj, kar je glavni razlog slabše ostrine in s tem mehkobe prizora, ob tem, da vsaj mene zmoti tudi geometrijsko popačenje na robovih, ki nastane zaradi širokega vidnega kota. 

Sklepna beseda za Samsung Galaxy Z Flip7

Samsunga Galaxy Z Flip7niso pretirano spreminjali, vendar je po zaslugi razširitve spodnjega roba postal v vseh pogledih opazno uporabnejši.

Procesor nudi dovoljšne zmogljivosti celo za najzahtevnejša opravila, medtem ko bosta dve kameri zadostili potrebam vseh z izjemo fotografsko najzahtevnejših. Večinoma se izplača uporabljati osrednjo kamero, ki po kakovosti odstopa od širokokotne. Galaxy Z Flip7 FE je druga zgodba.

Če sem neposreden, so v lansko generacijo vtaknili svoj procesor, ki ni več najnovejši, in pustili drugo nedotaknjeno. Zmogljivosti so sicer dovoljšne in kameri enaki. S tem so na preprost način dosegli, da imajo na trgu dva modela z navzdol pregibnim zaslonom dveh cenovnih (in vsaj glede procesorja) zmogljivostnih razredov. Dobro zanje. Toda če vprašate mene, je v mojih očeh prvi mnogo zanimivejši.