Test na dlani: Nintendo Switch 2

S Switchem je japonski proizvajalec predstavil revolucionarni koncept konzole, ki jo je mogoče igrati na poti ali pa priključiti na televizor, in igralci vseh starosti so bili hitro navdušeni. Osem let kasneje smo z Nintendo Switch 2 dobili novo generacijo in izkušnja je še boljša.

Ohranjena unikatnost

Kot omenjeno, je Nintendo Switch 2 igralna konzola, ki omogoča igranje iger z vgrajenim zaslonom in priloženimi kontrolerji kjerkoli ste, ob priklopu na televizor pa nudi podobno izkušnjo kot PlayStation in Xbox. Kako to deluje v praksi? Z eno besedo: odlično. 

Naprava je kvadratne, podolgovate oblike in ima na zgornji strani 20-cm zaslon LCD. Z merami 27,2 x 11,6 cm je opazno večja od mobitela, a občutno manjša od tablice. Z dobrega pol kilograma je podobno težka kot iPad, a se zdi lažja, saj je narejena, da jo držimo z obema rokama, ob straneh za kontrolerja Joy-Con 2. 

Ta se priklopita s pomočjo magnetov in ju je mogoče preprosto odstraniti celo med samim igranjem, nato pa lahko igralnik bodisi odložimo na mizo in naslonimo na vgrajeno stojalo bodisi ga prek priključne postaje priklopimo na televizor in izkoristimo vse prednosti res velikega zaslona.

Nadgradnja, a ne popolna

Druga generacija konzole je boljša v skoraj vseh pogledih: ob isti teži je večja, z večjim zaslonom in višjo ločljivostjo, hitrejšim procesorjem in več diska, novi kontrolerji Joy-Con 2 pa so v vseh pogledih izboljšava že tako odlične prve generacije. Za nameček je na zgornji strani naprave še dodaten vhod USB-C, ki omogoča lažje polnjenje naprave med igranjem, kadar jo imamo postavljeno na mizo.

Vseeno Nintendo Switch 2 po dveh merilih nekoliko zaostaja za predhodnikom. Zaslon nove naprave je klasičen LCD, ki kljub višji ločljivosti ne dosega iste barvitosti kot pred skoraj štirimi leti predstavljeni Nintendo Switch OLED. Velikost sicer več kot odtehta to pomanjkljivost, a uporabniki, ki nadgrajujejo konzolo s tiste z zaslonom OLED, bodo opazili razliko. 

Druga šibka točka je nekoliko krajše delovanje baterije. Zaradi razlike med zahtevnostjo iger in posledično porabo procesorja je ta podatek precej ohlapna ocena, saj naj bi z enim polnjenjem zdržal med 2 uri in več kot 6. To je sicer čisto spodobna cifra in med preizkušanjem smo tipično dosegali okrog 3 ure, vendar je vseeno manj kot prva generacija konzole, pri kateri je baterija držala med 4,5 ure in 9.

Družabno igranje

Posebnost dvojnega igranja Nintendo Switch smo že omenili, nismo pa izpostavili družabne naravnanosti, ki jo ta prinaša. Če konzolo igramo, tako da jo držimo v rokah, potem sta levi in desni – oziroma modri in oranžni – kontroler pritrjena na napravo. Če igramo s stojalom na mizi ali priklopljeno na TV, odstranimo kontrolerja in izbiramo med dvema načinoma igranja. Lahko ju s priloženim plastičnim nosilcem združimo v enotni kontroler, ki spominja na PlayStationove, ali pa vsakega od njiju uporabimo kot ločen kontroler za igro v dvoje.

Tako lahko začnemo v trenutku igrati s prijatelji ali družinskimi člani, ne da bi morali dokupiti še kak kotroler, kot je to običajno pri konkurenčnih konzolah. Seveda bomo potrebovali dodatne kontrolerje, če nas bo igralo še več – Nintendo Switch 2 namreč podpira do 8 igralcev na eni konzoli. Pri tem ne bo nujno treba nabaviti povsem novih kontrolerjev, saj lahko s Switchem 2 brezžično povežemo tudi kontrolerje Joy-Con prve generacije.

Novo raven družabnosti pri igranju pa uvaja Nintendo GameChat. Ta povezuje igralce in omogoča komunikacijo s soigralci prek spleta. V vsak Joy-Con je že vgrajen mikrofon, ki se obnese presunljivo dobro, zvok pa poslušamo bodisi prek solidnih stereo zvočnikov bodisi prek slušalk, ki jih lahko priklopimo v konzolo s klasičnim 3,5-mm priključkom, bodisi jih povežemo prek Bluetootha. 

Dodatno Nintendo Switch 2 uvaja možnost priklopa video kamere za video komunikacijo med igranjem, pri čemer lahko kupimo Nintendovo ali povežemo katerokoli drugo, ki podpira vmesnik USB-C. Podobno kot številne druge prednosti Switcha je GameChat nadvse preprost za uporabo in izdatno izboljša igralsko izkušnjo.

Kakovostnejši dizajn

Nintendo Switch 2 je premišljeno zasnovan in zelo kakovostno narejen. Ohišje je izdelano iz polikarbonata z matirano površino, ki je manj dovzetna za prstne odtise in nudi dober oprijem, da konzola med igranjem ne zdrsne iz rok. 

Po drugi strani so prstni odtisi na zaslonu izredno vidni, kar je še toliko bolj problematično, kadar uporabniški vmesnik upravljamo prek zaslona na dotik, npr. za vnos gesel in drugega besedila. Tako je priporočljivo, da si kar pripravite krpico za redno čiščenje ali pa nabavite ustrezno zaščitno folijo. Slednja je tako ali tako dobra ideja, saj velik zaslon lahko hitro stakne kako prasko. Mnogi uporabniki dodatno priporočajo folije, ki zmanjšujejo odsev, da je lažje igrati na prostem. 

Ena od opaznih ergonomskih izboljšav je novo stojalo na zadnji strani. Nintendo je opustil ozko, nestabilno tačko in jo nadomestil s širokim stojalom po celotni širini spodnjega dela naprave. Rezultat je robustno stojalo, ki omogoča natančno nastavitev poljubnega kota in bistveno izboljša uporabnost konzole v namiznem načinu.

Še bolj opazne prenove so bili deležni kontrolerji Joy-Con. Za začetek ni več plastičnega drsnega mehanizma za priklop, temveč smo dobili kombinacijo magnetnega poravnavanja in kovinskih zatičev. Mehanizem deluje zanesljivo, zmanjšuje obrabo in odpravlja rahel »premik« med krmilnikom in konzolo, ki je bil prisoten pri prvi generaciji.

Tudi sicer so kontrolerji Joy-Con 2 v vseh pogledih boljši od predhodnikov, občutek v rokah je manj plastičen, držimo jih bolj varno in tudi pritiski na gumbe in paličice so bolj odzivni.

Končno visoka ločljivost

Zaslon je nedvomno osrednja nadgradnja. Diagonala je zrasla na 20 cm (7,9 palca), tehnologija pa je, kot omenjeno, klasični LCD. Ključni preskok je v ločljivosti, ki se je s 720p (1280 x 720) povzpela na polnih 1080p (1920 x 1080). To pomeni bistveno večjo gostoto slikovnih pik, ki znaša 279 PPI (pikslov na palec). Ostrina besedila in grafičnih elementov je zato opazno boljša, sploh pri frekvenci osveževanja 120 Hz.

Ko konzolo vstavimo v priključno postajo in povežemo v televizor, ponudi še višjo ločljivost. Pri 120 Hz je najvišja ločljivost 2560 x 1440 pik oziroma QHD, če smo pripravljeni na kompromis pri frekvenci osveževanja na 60 Hz, pa Nintendo Switch 2 zmore do 4K. To je na ravni PlayStation 4 Pro, ob tem pa je treba tudi upoštevati, da številne igre ne podpirajo ultra visoke ločljivosti 4K, sploh ne vse tiste, ki so bile narejene za prvo generacijo konzole Switch.

Srce sistema je nova, po meri razvita platforma (SoC) Nvidia Tegra T239. Njen predhodnik je bil osnova za originalni Switch, sicer pa Tegra poganja tudi sisteme za zabavo v številnih vozilih, od Audijev do Tesel. Osrednji procesor je osemjedrni ARM Coretex-A78C, za grafiko pa skrbi Nvidijin sistem Ampere z grafično enoto z 1024 jedri CUDA. V primerjavi s predhodnikom gre torej za 2x več jeder v procesorju in 4x več v grafiki, medtem ko ima Switch 2 z 12 GB pomnilnika RAM tega 3x več.

Stare in nove igre

Nintendo je upošteval največjo željo uporabnikov in naredil Switch 2 združljiv za povsem vse igre, ki so nastale za izvirni Switch. To pomeni, da tako fizične kartice kot digitalno kupljene igre za originalni Switch delujejo na Switchu 2 brez kakršnihkoli težav. 

Še več, konzola ima vgrajen t. i. »Boost Mode«, ki s pomočjo namenskih jeder in umetne inteligence nadgradi sliko v višjo ciljno ločljivost v realnem času (angl. upscaling), tako da so stare igre na novi konzoli videti bistveno lepše, novi naslovi pa so videti bolje kot na konkurenčnih konzolah prejšnje generacije (npr. PlayStation 4 Pro).

To zagotavlja gladek prehod in ohranitev celotne obstoječe knjižnice iger, poleg tega pa je Nintendo predstavil še kup novosti in partnerstev. Glavna uspešnica nove konzole je seveda Mario Kart World, preprosta dirkačina, zasnovana za samostojno igranje ali pa zabavno s prijatelji, tako prek spleta kot na isti konzoli. Novost tega poletja je Donkey Kong Bananza, platformna pustolovščina s priljubljenim opičjakom, ki je prav tako na voljo ekskluzivno za Switch 2.

Poleg Nintendove nadgradnje nekaterih večjih uspešnic zadnjih časov (npr. Zelda: Breath of the Wild in Zelda: Tears of the Kingdom) je Switch končno dovolj zmogljiv za nekatere napredne igre drugih proizvajalcev. Med temi izstopajo naslovi kot so Cyberpunk 2077, Borderlands 4, Elden Ring in Star Wars: Outlaws, ki jih zdaj lahko preprosto igramo tudi na poti. 

Igre za Nintendo Switch 2 je mogoče kupiti prek interneta v Nintendovi spletni trgovini ali pa kot fizične pomnilniške kartice. Prve najdemo pogosto v akcijah, slednje pa imajo prednost, ker jih lahko prodamo ali posodimo drugim. (Posojanje je sicer možno tudi z novo storitvijo GameShare, a ima precej omejitev in je preveč kompleksno za opis v sklopu tega članka.) Čeprav ima Switch 2 kar 8x več diska kot prvotni Switch, tega vseeno lahko zmanjka, lahko pa ga seveda nadgradimo s pomnilniškimi karticami. Podprte so zgolj microSD Express, ki so zaenkrat še drage; starejše razširitvene kartice z novo konzolo ne delujejo.

Sklepna beseda za Nintendo Switch 2

Nintendo Switch 2 je brez dvoma ena najboljših konzol na trgu in bo prodajna uspešnica. Zaradi višje cene najverjetneje ne bo dosegla enakih prodajnih številk kot predhodnik, saj ta ostaja v prodaji in bo še dolgo uporaben; podobno tudi Sony nikoli ni presegel prodaje PlayStation 2. Možnost igranja na televizorju ali na poti je še zmeraj zmagovalna kombinacija in z vsemi izboljšavami strojne opreme ter novih razširitev, kot je GameChat, je izkušnja igranja z Nintendo Switch 2 le še boljša. 

Konkurenti imajo nekatere prednosti, denimo pri bogatejših knjižnicah, ločljivosti zaslona, podpori za VR, naročniških storitvah, ki delujejo na več platformah in še bi lahko naštevali. Pred odločitvijo za nakup je tovrstne razlike vsekakor priporočljivo podrobno preučiti, vendar pa je za neobremenjeno občasno in družabno igranje Nintendo Switch 2 nemogoče prekašati.