Pogovor s pilotom, ki je kar nekajkrat doživel udar strele med letom

Pogovarjali smo se s pilotom Dejanom Vujićem, ki nam je pogled na nevihtno vreme predstavil s svojega poklicnega vidika. Bo pomiril vse nas, potnike, kadar letimo v letalski potniški kabini skozi nemirno ozračje? Vprašali smo ga tudi, ali je v svoji karieri doživel udar strele v letalo ...

Njegov oče je delal na letališču Brnik, kar je botrovalo temu, da se je že v mladosti navdušil nad letalstvom. »Šolanje sem začel na vojaški letalski gimnaziji v Mostarju, vendar sem po maturi prekinil vojaško pot. V 90. letih sem se znova aktiviral v športnem letalstvu v aeroklubu ALC Lesce, kjer sem aktiven že 35 let. Sočasno sem zgradil svojo kariero prometnega pilota.«
 
V poklicni karieri je osem let delal kot letalski nadzornik in inšpektor na Agenciji za civilno letalstvo, 12 let kot prometni pilot pri Adrii Airways, kjer je opravil 8000 ur letenja na letalih Canadair Regional Jet), bil pa je tudi vodja področij letalske varnosti in zagotavljanja skladnosti v letalskih družbah Aero4M/Amelia International, Thomas Cook in VLM Airlines v Belgiji.

»Od upokojitve leta 2023 ostajam aktiven v ALC Lesce kot inštruktor motornega letenja, predavatelj in pilot vlečnih letal in uvodnih letov. Še naprej delujem kot auditor na področjih sistemov letalskega prevoznika in ekspert za letalski del francoskega Bureau Veritasa,« pove in nadaljuje: »V prostem času skrbim za šest posvojenih in rešenih hišnih ljubljenčkov (tri psičke in tri muce), med katerimi je tudi moja iz iz okolice Sarajeva posvojena tornjakica Kala, moja redna spremljevalka na letališču.«

Kako se v letalstvu lotite vremena? Kaj morate preučiti, kako načrtujete, kaj upoštevate?

Analiza vremena se vedno dela glede na specifično kategorijo letalske operacije (športna, prometna, …) in omejitve vrste oziroma kategorije letala in vanj vgrajene opreme. Razlika je namreč, ali se na let odpravljamo s športnim letalom, ki ni opremljeno za letenje v pogojih brez zunanje vidljivosti in možne zaledenitve, ali pa letimo z letalom prometne kategorije, ki ima neprimerljivo manj omejitev najprej že zaradi konstrukcijskih značilnosti, predvsem pa opreme za letenje v večjem razponu možnih neugodnih vremenskih pogojev in usposobljenosti posadk za letenje v takih razmerah. Tudi usposobljenosti pilotov se namreč razlikujejo za eno in drugo vrsto letalskih operacij.

Pri analizi vremena, tako pred poletom kot kasneje med letom samim, vedno opazujemo stanje slojev oblačnosti, pozicijo in pričakovano gibanje front na načrtovani poti, vrste in sloje oblakov, področja prognoziranih ali opaženih neviht, resnejših zaledenitev, področja turbulenc, vetrovne razmere po višinskih slojih, temperaturo, pritisk, lokalni veter in vrste padavin na letališčih odhoda, namembnem in alternativnem letališču, ...

Kako pilot in osebje postopajo, če vas ujame med letom hitra sprememba vremena?

Vreme se v prometnem letalstvu zelo podrobno in kvalitetno opazuje ter se dokumentira podatke, tako da ponavadi res nepričakovanih pojavov v bistvu niti ne doživimo oziroma jih doživimo redko, vsaj v evropskem prostoru je za zdaj tako. Izjema so področja turbulenc, področja zaledenitev in pa hitro razvijajočih se lokaliziranih nevihtnih celic. Obojega se ob zaznavi med letom izogibamo, tako s spremembo višine leta kot z »obvozi« okrog nevihtnih celic in oblakov. 

Kaj v letalstvu pomeni strela?

Strela je fizikalno gledano izredno hitro in intenzivno sproščanje električne energije, kadar se pojavi občutna razlika v električnih potencialih med oblakom in objektom ali tlemi. Ker gre pri streli za res izredno hitro sproščanje velike količine energije, je seveda tudi učinek na objekte, kot je letalo, lahko občuten. Letala prometne kategorije so v bistvu na udarec strele relativno dobro odporna, negativne učinke je stroka pri razvoju letal in opreme temeljito obvladala. To velja tudi danes, pa čeprav se pri najmodernejših letalih prometne kategorije vgrajuje vedno več komponent iz kompozita.

Strela v letalo udari, kadar to postane objekt na poti izenačevanja električnih potencialov. Ponavadi vstopi v kakšen »štrleči« del konstrukcije, nos ali konec krila, izstopi pa na nekem drugem delu, recimo na koncu krila ali repu. Za izstop strele na kontroliran način, brez povzročitve škode, se na štrlečih delih letala vgrajuje posebno opremo za razelektritev. Statistika potrjuje, da so tragične posledice udarca strele v letalo res redke, skoraj nikoli pa trenutne in edini povzročitelj neljubega razvoja dogodkov.

Če vendarle strela udari v letalo, kaj to pomeni za potnike in zračno plovilo?

Za potnike to pomeni močan pok in intenziven blisk, kar ‒ pričakovano ‒ potnike lahko zmede in prestraši, poškodb in drugih učinkov na potnikih pa načeloma ni.  

Udar strele v letalo nosi določene vplive in tveganja za poškodbe na komponentah in sistemih letala. Možne poškodbe, proti katerim pa je letalo s svojo opremo in konstrukcijo relativno dobro zaščiteno, so lahko:

• strukturalne, vendar v veliki večini primerov neogrožujoče (male ožganine na vstopnih in izstopnih mestih,
• odpovedi ali anomalije v delovanju posameznih komponent elektronske opreme,
• poškodba na gorivnih rezervoarjih, vendar je ta sistem letala proti posledicam udarca strele v letalo izredno dobro zaščiten. 

Kaj pa manjša in ultralight letala, ki niso kovinska, temveč kompozitna, lesena in platnena?

Že v prometnem letalstvu pri letalih prometne kategorije velja, da se piloti pri načrtovanju in izvedbi leta izogibajo znanim oziroma pričakovanim področjem povečanih nevihtnih aktivnosti.

Za športno letalstvo seveda velja, da se na področja slabega vremena oziroma v njegovo neposredno bližino pod nobenim pogojem ne leti, ne samo zaradi možnih udarov strel, pač pa tudi drugih neugodnih pojavov (močne turbulence, močne padavine, zaledenitve, …), za kar te vrste letala niso opremljena, piloti pa tudi niso pripravljeni.

Kakšni so postopki reševanja ob udaru strele v letalo med letom in nato na tleh?

V letalih prometne kategorije so ob udaru posledice res zelo redke. Če se že pojavijo, so to najpogosteje odpovedi posamičnih komponent opreme v pilotski kabini, recimo komunikacijske opreme ali navigacijskih inštrumentov. 

Če pride do direktnega udara strele v letalo, pilota preverita delovanje vseh sistemov in potem ukrepata v skladu s predpisanimi procedurami in navodili proizvajalca za primer odpovedi kakšnega kosa opreme, če je do tega prišlo. Na tleh letalo prevzame tehnična služba in ga detajlno, spet po predpisanih procedurah, pregleda in če je potrebno, sanira v skladu s predpisanimi navodili proizvajalca letala in opreme.

Ste morda doživeli bližnje srečanje s strelo?

Sem, celo nekajkrat. To ni nič čudnega, saj neka groba statistika pravi, da strela udari v letalo enkrat na približno 1000 ur naleta. Strela je v primerih, ki sem jih sam izkusil, skoraj vedno udarila v nos letala in izstopila na koncu krila. Nobenih posledic na delovanje opreme ni bilo in let smo normalno nadaljevali proti ciljnemu letališču.

Strela alarm

Tudi pri Telekomu so pomislili na vas: uporabniki mobilnih in fiksnih storitev Telekoma Slovenije se lahko naročijo na brezplačno storitev Strela alarm. O možnih udarih strel na vaši lokaciji boste pravočasno obveščeni prek SMS-a.

Kako se naročite na SMS-storitev Strela ALARM?

• Pošljite SMS s ključno besedo STRELA (presledek) in svojim uporabniškim imenom za fiksne storitve na številko 041 145 000.
  Primer: STRELA novakjan na 041 145 000
• Uporabniško ime najdete v Mojem Telekomu ali na mesečnem računu.
  Storitev je na voljo uporabnikom fiksnih in mobilnih storitev Telekoma Slovenije.

Lahko pa si postopek naročanja ogledate v kratki videoanimaciji.

Pokukajte v poučne članke na temo strele in njenega delovanja na teh povezavah