Pasti interneta

V današnjem digitalnem svetu je varna raba interneta postala ključno področje, ki zahteva pozornost staršev, učiteljev in širše družbe. Marko Puschner, strokovni sodelavec Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in koordinator točke Safe.si za ozaveščanje o varni rabi interneta, je v nedavnem intervjuju z Nikom Škrlecem v podkastu Uživajmo pametno izpostavil več bistvenih točk te teme.

Začetek vzgoje že pred rojstvom

Marko Puschner pravi, da je treba ozaveščanje o varni rabi interneta začeti že pred rojstvom otroka. Starši morajo najprej ozavestiti sebe; naučiti se morajo prepoznavati tveganja, ki jih prinaša splet. Po njegovem mnenju internet za otroke ni varno okolje, v katerem bi lahko brez predhodnega znanja in podpore staršev varno brskali, zato je "vzgoja za internet" ključna od trenutka, ko se otrok prvič sreča z digitalnimi napravami.

Digitalna vzgoja ni zgolj nadzor nad vsebino, temveč zgradba odnosa, ki temelji na zaupanju, pogovoru in znanju.

"Največja napaka, ki jo delajo starši, pa je, da dajo otroku v roke telefon in rečejo, naj se zabava," opozarja Puschner. Kot poudarja, za varnost otrok na cesti lahko skrbijo tudi odrasli vozniki, na spletu pa je zgodba drugačna: "Na internetu vašega otroka nihče ne čuva. Na eni strani so lahko multinacionalke, na drugi pa razni predatorji (tudi spolni)." Zato je posebej pomembna preventiva, ki temelji na pogovoru, prenosu znanja o varni rabi interneta, da bo otrok tudi na spletu varen in zaščiten.

Postopno uvajanje in prilagajanje starosti

 Pomembno je, da starši otroke postopoma uvajajo v digitalni svet in se z njimi pogovarjajo o spletnih vsebinah na način, primeren njihovi starosti. "Vzgoja za internet" naj poteka vse otroštvo in mladostništvo. Kot pravi Puschner, je ključno, da starši vzpostavijo zaupen odnos, tako da se otrok lahko z njimi pogovarja o svojih spletnih izkušnjah.

"Eden glavnih izzivov je, da mladi odraslim nočejo povedati, kaj se jim na spletu dogaja," poudarja Puschner in staršem svetuje, naj se o tem s svojimi otroki čim več pogovarjajo.

"Če je otrok stalno v stiku s starši in se že od otroštva pogovarja o dogajanju, tudi pri štirinajstih letih ne bo težav." O razumevanju sodobnega odraščanja pa Puschner pravi: "Mi smo bili včasih več na igriščih, danes pa so glavni komunikacijski kanali družbena omrežja, telefoni …" Dodaja: "Gre za javni prostor, ki smo ga pripeljali v zavetje, varnost svojega doma. In če gre tukaj nekaj narobe, recimo, da otrok postane žrtev nekega nasilja, postane žrtev nasilja v svoji sobi, torej v najvarnejšem delu doma."

Ob vsem tem opozarja: "Če otrok pride do vas in pove, da ga nekdo izsiljuje, mu ne vzemite telefona. To bo dojel kot kazen. Treba je skupaj z njim skozi proces." Otrok se ne zna zaščititi sam, zato je nujno, da vzgoja ne temelji na prepovedih, temveč na zaupanju, spoštovanju in sočutju.

Umetna inteligenca – novi izzivi

Z razvojem umetne inteligence se pojavljajo novi izzivi. Puschner izpostavlja tveganja, kot so zlorabe glasov in podob otrok za prevare. Starši morajo biti pozorni na vsebine, ki jih njihovi otroci delijo na spletu, saj lahko te vsebine postanejo tarča zlorab. "V tujini se že dogaja, da vas 'vaš otrok' pokliče in prosi za pomoč. Vse je narejeno z umetno inteligenco," opozarja.

Otroci pogosto ne razumejo, da so lahko objave, fotografije in videi lažni. Včasih tudi sami ne vedo, da so prestopili mejo etičnega vedenja. "Najstniki se pogosto sploh ne zavedajo, da delajo nekaj narobe – obdelajo fotografijo sošolke, naredijo video, se norčujejo, komentirajo … Mislijo, da je to šala." Nujno je, da jih naučimo, kaj je dopustno in kaj ni, tudi v svetu, ki ga ustvarjajo algoritmi.

Normalizacija nasilja med mladimi

Puschner opozarja, da mladi pogosto normalizirajo spletno nasilje, še posebej blažje oblike, kot so žalitve in nesramni komentarji. Izjemno pomembno je, da se o teh temah pogovarjamo in izobražujemo tako znotraj družine kot tudi v šoli. Mladi se morajo naučiti prepoznati nasilje in se zavedati posledic svojih dejanj v digitalnem okolju.

"Mladi normalizirajo nasilje, žalitve, nesramne komentarje. Zakaj? Ker je tega tako veliko, da so se na to navadili," pravi Puschner. "Ko jih vprašaš, ali jih je zabolelo, ko so prebrali neko sporočilo, odgovorijo: 'Ja.' In potem sledi bistvo: Če te zaboli, je to nasilje."

Odpornost ni enaka ignoranci. Šole in starši morajo prepoznati in označiti nasilje za nasilje, ne glede na to, kako pogosto se pojavlja. Spletno nasilje ni nič manj resnično kot fizično. "Imamo resnično težavo." Pomembno je, da se o tem pogovarjamo in da se odzovemo – pravočasno.

Reševanje konfliktov – ne blokirajte, pogovarjajte se

Pri odraslih je blokada pogosto najboljša rešitev. A med najstniki, pri katerih gre za medvrstniško nasilje, rešitev ni tako preprosta.

"To pomeni, da je veliko lažje te zadeve reševati s pogovorom, z mediacijo, ki jo lahko izvajajo šole," pojasnjuje Puschner. Pogovor v živo, soočenje in iskanje skupne rešitve – to je tisto, kar manjka v digitalno preobremenjeni mladosti.

In če je otrok žrtev nasilja? "Naj shrani dokaze - posnetke zaslona, sporočila … Če gre za kaznivo dejanje, je treba to prijaviti policiji," pojasnjuje Puschner.

Tehnologijo uporabljajmo odgovorno

Kljub tveganjem, ki jih prinaša digitalni svet, pa Puschner poudarja, da splet ponuja tudi veliko pozitivnega – kreativnost, spoznavanje novih kultur in ljudi. Ključno je, da tehnologijo uporabljamo etično in v dobre namene. Starši in učitelji imajo pri tem pomembno vlogo, saj morajo mlade usmerjati k varni in odgovorni rabi interneta.

"Vprašajmo se, ali smo mi toliko etični, da znamo to uporabljati samo v dobre namene," sklene Puschner. "Vso to tehnologijo uporabljajmo kreativno in na etično nesporne načine."

S pravilnim pristopom in vzgojo lahko internet postane varen in ustvarjalen prostor za vse generacije.