Honor Magic5 PRO

Prihranil vam bom klasično lekcijo, kako je Huawei zavoljo sankcij prodal znamko Honor in bla, bla, bla – če te zanimajo podrobnosti, jih lahko enostavno poguglaš.

Želim le poudariti, da se Huaweijev vpliv tudi danes, po treh letih, v mobitelih Honor še vedno močno čuti. Uporabniški vmesnik je praktično enak, prednameščene aplikacije imajo morda drugo ime in malce drugačno ikono, a iz vsake pore ven še vedno štrli Huawei. Tudi oblikovanje naprave še vedno nosi Huaweijev DNK. Morda je edino pomembno dejstvo, ki ga moramo vedeti, da Honor Magic5 Pro vsebuje in podpira vse Googlove aplikacije in storitve, ki jih vsi drugi običajni androidni mobiteli na trgu.

Vse to bi rad izpostavil že na začetku, ker to prinaša tako prednosti kot tudi kakšno slabost. Toda gremo lepo po vrsti.

Bolj ali manj okroglo

Za začetek si oglejmo oblikovanje mobitela Honor Magic5 Pro. Moram priznati, da je mobitel na fotografijah morda videti precej bolj okorno kot v živo. Vsaj črni primerek, ki sem ga dobil na test, je po mojem subjektivnem mnenju najlepši. Pri nas je trenutno namreč na voljo tudi v zeleni barvi, a bi pri tistem raje videl, da bi imel modul kamere črno steklo in ne zeleno. Ampak dobro, morda o okusih nima smisla izgubljati besed.

Honor Magic5 Pro je velik mobitel in tega dejstva niti ne poskuša skriti. Kljub temu lepo sede v roko, čeprav bo upravljanje z eno roko za povprečnega Zemljana malce bolj težavno. Osebno sem sicer ljubitelj manjših mobitelov, hkrati pa razumem uporabnike, ki jim je velik zaslon pomembnejši od ergonomije in prenosljivosti naprave – Honor Magic5 Pro je vsekakor bolj pisan na kožo takšnim ljudem.

Honor Magic5 Pro ima na zadnji strani steklen hrbet, ki je v črni različici precej tipičen lovilec prstnih odtisov. Poleg tega je izboklina, v kateri je modul treh kamer, precej štrleča in hkrati izstopajoča. Je pa ta oblikovni jezik že nekoliko postan in bi si počasi želel, da Honor naredi korak naprej. Ko namreč pogledam nabor mobitelov, ki zadnje čase kapljajo iz Kitajske, se vsi bohotijo z okroglim modulom kamer na hrbtu in prav nobeden se ne potrudi, da bi to neugledno grbo na hrbtu poskusil spraviti v bolj izvirno in obvladljivo obliko. Je pa res, da imajo pregovorno vsake oči svojega malarja in je to zgolj moja kaprica.

Da nadaljujem s pohvalo – Honor modelu Magic5 Pro priloži tudi prozoren silikonski ovitek, ki bo več kot zadovoljivo opravil svoje delo, dokler morda ne posežete po kakšnem boljšem. Saj ne, da bi bil priložen prozoren ovitek slab – bo pa verjetno v nekaj mesecih precej porumenel. Toda Honor vsaj poskrbi, da imate mobitel zaščiten od dneva nakupa, kar je vredno pohvale.

O kamerah na zadnji in prednji strani bomo nekoliko pozneje. Za zdaj pa morda samo še poglejmo zaslon na prednji strani, ki je tipa LTPO OLED, diagonale 17,3 cm (6,81palca) in premore ločljivost 2.848 × 1.312 slikovnih pik ter frekvenco osveževanja 120 Hz (slednjo lahko Honor Magic5 Pro spusti na 1 Hz, ko se na zaslonu dogaja malo oziroma nič in s tem prihrani nekoliko baterije). Zaslon je svetel in ponuja odlično vidljivost tudi ob močnem soncu, saj lahko maksimalna svetlost za kratek čas, vsaj po specifikacijah, doseže tudi 1.800 nitov. O tej vrednosti sicer nekoliko dvomim, ker v sočasni primerjavi z mobitelom, ki naj bi dosegel 1.500 nitov, vsekakor ne doseže enake svetlosti kot zunaj na polnem soncu. Kljub temu ni bojazni, da zaslona ne bi mogli uporabljati na zelo močnem soncu.

Barve so tudi zelo lepo uravnotežene, in če želite, lahko v nastavitvah še nekoliko povišate njihovo nasičenost, če vam to ustreza (ne bi pa tega priporočal). V kontekstu svetlosti pa morda omenim še, da je Honor Magic5 Pro tudi certificiran za standard HDR10+. Slednje bo prišlo prav predvsem pri ogledu videovsebin, ki so ustrezno pripravljene za to (trenutno je verjetno najboljši vir teh Netflix, ki pa še ni potrdil Honorja Magic5 Pro za prejemanje teh vsebin).

Pri zaslonu ne smem pozabiti omeniti optičnega čitalnika prstnih odtisov, ki se nahaja na spodnjem delu pod zaslonom in je res izredno hiter ter zanesljiv. Spomnim se, kako smo iz bliskovito hitrih kapacitivnih čitalnikov na hrbtih oziroma na prednji strani mobitelov prešli na počasne, a morda malce bolj prikladne čitalnike pod zasloni. Takrat nisem bil navdušen, da smo šli nekaj korakov nazaj, kar se tiče hitrosti odklepanja zaslona. Sedaj pa lahko končno rečem, da smo spet nazaj pri tisti hitrosti odklepanja, saj se zdi, da je čitalnik na Honorju Magic5 Pro malodane instanten. Pohvale.

Še zadnja stvar glede zaslona – ta je na levem in desnem robu zaobljen, vendar je zaobljenost precej manjša kot pri prejšnjem modelu. Zelo upam, da bo naslednji model z ravnim zaslonom. Osebno namreč nisem ljubitelj zaobljenih zaslonov, ker po mojem mnenju ne prinašajo nobene prednosti v primerjavi z ravnimi – ravno nasprotno, prinašajo več slabosti (nehoteni dotiki, bleščanje, dražje popravilo ...). Toda, kot vedno omenim, vsakemu svoje, in če ste ljubitelji zaobljenih, je Honor Magic5 Pro kot naročen za vas.

Nekaj o kamerah

Prišli smo do dela testa, ki zadnja leta pri mobitelih zahteva in zavzema vse več pozornosti – kamere. Je že tako, da je kamera postala precej, če že ne najpomembnejši faktor pri odločanju za nakup novega mobitela. Svet je že zdavnaj postal multimedijski in to je jasno tudi Honorju, saj je za model Magic5 Pro pripravil zelo suvereno kombinacijo kamer na zadnji in morda malce manj suvereno na prednji strani.

Začnimo zadaj, kjer se nahaja trojček kamer, ki jih združuje dejstvo, da lahko zajemajo fotografije v velikosti do 50 MP, pri čemer pa privzeto dobite fotografije v velikosti dobrih 12 MP (to je posledica t. i. postopka “pixel binning”, ki z združevanjem sosednjih štirih slikovnih pik v eno namreč dodatno izniči šum in druge napake za ostrejše fotografije). Če želite fotografije v polni ločljivosti, pa boste morali preklopiti v način Pro in se sprehoditi čez nastavitve.

Glavna kamera ima zaslonko f/1.6 in optično umirjanje slike, ki v kombinaciji s prej omenjenim senzorjem (ki je fizično precej velik in zato omogoča zajemanje kakovostnejših slik) riše res lepe slike z uravnoteženimi barvami in ogromno ujetimi podrobnostmi. Dodatna lastnost fizično velikega senzorja v kombinaciji z zelo odprto zaslonko pa je tudi možnost zajemanja fotografij z naravno zamegljenim ozadjem (bokeh). Pri slednjem se je v zadnjih letih poskušalo v večini primerov pogoljufati z raznimi algoritmi za zaznavanje subjektov in ozadja, vendar rezultati nikoli niso bili popolnoma prepričljivi, pa naj so nam še tako marketinško prodajali to idejo. Sedaj pa z velikimi senzorji in široko odprtimi zaslonkami prehajamo v obdobje, ko bo to skorajda nepotrebno, in Honor Magic5 Pro je gotovo eden teh mobitelov.

Poleg tega pa se glavna kamera zares dobro odreže tudi v temi, kjer se na najboljši možen način še kako pozna Huaweijev DNK. Nočne fotografije so polne podrobnosti, dobro osvetljene in imajo tudi nadvse dobro ujeto barvno temperaturo. Tudi šum oziroma odstranjevanje šuma in glajenje je relativno dobro nadzorovano in ponuja zdravo ravnovesje. Tukaj je res težko oporekati zmogljivosti glavne kamere, ki jo je Honor umestil na hrbet modela Magic5 Pro, in ne vem, ali je trenutno na voljo kaj boljšega, ko govorimo o kakovosti nočnih fotografij z glavne kamere.

Ultraširokokotna kamera ima pri f/2.0 nekoliko bolj priprto zaslonko in zajema vidni kot 122 stopinj. Na dobri svetlobi se kamera obnese odlično, medtem ko na slabi svetlobi še vedno ponuja izredno nadpovprečno zmogljivost za ultraširokokotno kamero, a vsekakor ne dohaja bistveno bolj odprte zaslonke in fizične velikosti senzorja pri glavni kameri. Kljub temu je tudi ultraširokokotna kamera v vrhu, kar se tiče zmogljivosti teh kamer na trenutnih mobitelih. Dodatna funkcija ultraširokokotne kamere pa je makro fotografija – kamera namreč omogoča zajemanje fotografij na razdalji 2,5 cm.

Slednje nas pripelje do telefoto kamere na zadnji strani, ki jo lahko tudi brez težav uporabite za zajemanje makro posnetkov – vendar pa se boste morali oddaljiti za 30 cm, pri čemer 3,5-kratna optična povečava objektiva kamere na koncu omogoča zelo fine makro posnetke, ki so morda videti celo bolje kot tisti na ultraširokokotni, saj imajo manj popačenja slike, ki je tipična pri ultraširokem kotu zajemanja. Poleg tega boste v aplikaciji kamere našli tudi gumb za 10-kratno povečavo, ki že posega na področje digitalne oziroma hibridne povečave. Podrobnosti se tukaj počasi začenjajo izgubljati, a je ta način še vedno precej uporaben. Kar je precej neuporabno in služi predvsem kot lepa številka za marketinške potrebe, pa je 100-kratna povečava, ki je povsem digitalne narave in po mojem mnenju nima praktične vrednosti. Se pa lepo sliši in je lepo videti natisnjena na hrbtni strani v modulu kamer na Honorju Magic5 Pro. Ampak naj vas to ne zavede – telefoto kamera se tja do 10-kratne povečave, kot sem omenil, obnese odlično in prav prijetno me je presenetilo, da se tudi na slabi svetlobi obnese precej suvereno, čeprav nekoliko slabše kot ultraširokokotna. Kljub temu pa tudi telefoto kamera presega tisto, česar smo običajno vajeni od teh tipov kamer v slabi svetlobi oziroma pri nočnih posnetkih. Morda bi si za naslednjo iteracijo želel le to, da tudi ultraširokokotna kamera dobi nekoliko večji senzor, ki ji bo omogočal zajem podrobnejših slik.

Trojček kamer na zadnji strani je z vidika fotografij torej eden najboljših, ki smo jih videli letos, in menim, da je Honor Magic5 Pro trenutno v vrhu, kar se tiče fotografskih mobitelov, ki so trenutno na voljo na trgu. Seveda pa je tukaj še videonačin, ki je sedaj na vseh kamerah (tudi prednji) na voljo v ločljivosti 4K pri 30 sličicah na sekundo, medtem ko glavna in telefoto kamera ponujata tudi snemanje v ločljivosti 4K s 60 sličicami na sekundo. Je pa treba opozoriti, da ima Honor Magic5 Pro dolžino videoposnetkov v ločljivosti 4K omejeno na 15 minut, kar je precej nadležno, če imate namen snemati daljše posnetke. Poleg tega bi bilo fino videti nekoliko bolj gladke in zvezane prehode med različnimi povečavami in kamerami med snemanjem videoposnetkov. Prav tako velja omeniti, da je dinamični razpon videoposnetkov v privzetem videonačinu sicer dober, a se ga da izboljšati, če preklopite v način Film in v nastavitvah omogočite način HDR10+. Seveda bodo takšni posnetki potrebovali tudi ustrezen zaslon za gledanje.

Zadeva, ki me je bolj razveselila glede videoposnetkov, pa je gotovo snemanje v načinu “log”, ki ponuja 10-bitni zapis videoposnetkov. Do tega načina dostopate tako, da v aplikaciji s kamero spodaj izberete način Pro in potem v tem načinu preklopite v snemalni način ter nato povsem zgoraj v vmesniku pritisnete na besedo LOG. Če vam ni povsem jasno, o čem govorim, verjetno to ni pomembno za vas. Tisti, ki se bolj profesionalno ukvarjate z videoprodukcijo, pa boste verjetno veseli možnosti manj kompresiranih videoposnetkov, ki vam bodo omogočali, da se sami poigrate z barvnimi korekcijami in jim potem dodate svoj ščepec čarovnije z dodatno obdelavo.

Zadnja stvar, ki jo velja omeniti pri videoposnetkih, pa je odsotnost snemanja pri ločljivosti 8K, ki je, iskreno, na tej točki nepomembna. Seveda je fino imeti možnost naknadnega obrezovanja videoposnetkov ali pa morda pridobivanja na kakovosti, če posnetek 8K pomanjšamo na 4K ali FullHD, a je to vsaj po mojem mnenju precej nepomembno. Predvsem pa posnetki 8K v svoji domači ločljivosti vsaj zaenkrat nimajo uporabne vrednosti, saj na trgu ni kaj dosti zaslonov (beri: TV-jev), ki omogočajo ogled posnetkov pri tej ločljivosti. Prebral sem, da nekateri kritizirajo odsotnost posnetkov 8K, a se s tem res težko strinjam.

Seveda ne smem pozabiti prednje kamere, ki se na dobri svetlobi zelo lepo odreže, a se situacija nekoliko poslabša, ko svetlobni pogoji niso več optimalni – tega smo sicer običajno vajeni na vseh prednjih kamerah na mobitelih in Honor Magic5 Pro pri tem ne izstopa v nobeno smer. Na slabi svetlobi namreč pride do pretiranega izničevanja šuma in posledično izgube podrobnosti. Kljub temu je prednja kamera na Honorju Magic5 Pro zelo dobra in lepo ujame podrobnosti. Se mi pa zdi, da različne povečave na prednji kameri samo nekoliko bolj obrežejo sliko na istem senzorju in posledično največ ostrine lahko dobite iz povečave 0,7. Povečavi 0,8 in 1 pa tako po obrezovanju in morebitni umetni povečavi izgubita nekaj detajlov. Skratka, priporočam, da se držite najširše “povečave” (0,7), če želite optimalne rezultate. Sliko pa lahko pozneje obrežete tudi sami.

Tukaj velja omeniti še drugo kamero na prednji strani, ki pa ni namenjena fotografiranju, temveč je namenjena prepoznavi obraza za odklepanje zaslona in ne igra bistvene vloge (če sploh kakšno) pri zajemanju slefijev.

Na kratko, Honor Magic5 Pro je izjemno zmogljiv na področju zajemanja fotografij in videoposnetkov in v resnici mu je razen 15-minutne omejitve pri posnetkih 4K in manjka posnetkov 4K na prednji kameri težko očitati kakršnokoli resno pomanjkljivost. Seveda je še prostor za izboljšave, a v resnici je Magic5 Pro eden najzmogljivejših na fotografskem področju na trgu ta trenutek, in če vam je to najpomembnejši vidik, bi moral biti to eden od vaših favoritov.

Zvok

Veliko testov običajno izpusti zvočnike in reprodukcijo zvoka na mobitelih, a se mi zdi to precej velika opustitev, saj je še posebej danes precej pomembno, kako dobro mobitel reproducira zvok. Vem namreč, da vse več ljudi zajema vsebine primarno na mobitelih in ne več na TV-zaslonih in osebnih računalnikih. Zato je smotrno pogledati še ta vidik mobitela. Honor Magic5 Pro v tem pogledu resnično ne izstopa ne v dobrem in ne v slabem smislu. Zvok je dovolj poln, a bi rad slišal še nekoliko več nizkih tonov (kolikor je pač to mogoče v tako majhnih in tankih napravah). Tekmeci to vsekakor znajo in zmorejo, zato je to eno od področij, kjer se lahko Honor še nekoliko izboljša. Prav tako pa bi lahko Honor Magic5 Pro premogel nekoliko višjo glasnost – spet ne gre za to, da je pretih, temveč za to, da zmorejo drugi nekoliko več glasnosti v trenutkih, ko je to treba.

Ko smo že pri zvoku, Honor Magic5 Pro kot malodane vsi paradni konji zadnja leta nima 3,5-mm vtiča za slušalke. Lahko pa pohvalim, da podpira kodek bluetooth aptX HD, ki bo omogočil res kakovosten zvok na slušalkah, ki tudi podpirajo ta zvok, in predvsem eno najnižjih zakasnitev, ki jih ponuja katerikoli kodek bluetooth in je zato zelo primeren za igranje iger, kjer lahko večje zakasnitve resno vplivajo na konkurenčnost pri igranju ali pa vsaj na uporabniško izkušnjo pri igranju iger, kjer je pomembno, da sta zvok in slika res natančno usklajena.

Programska oprema

Ko sem prej omenjal, da se v mobitelih znamke Honor kar precej čuti vpliv Huaweija, je to še najbolj očitno pri programski opremi. Če ste uporabnik mobitela Huawei, potem vam bo tudi Honor Magic5 Pro povsem domač. Čeprav pri Honorju svojemu vmesniku rečejo MagicOS 7.1 in temelji na operacijskem sistemu Android 13, je še vedno povsem podoben Huaweijevem vmesniku EMUI. Videz, upravljanje, nastavitve, vmesnik kamere ... lahko bi še kar nekaj časa našteval, a saj razumete bistvo.

Normalno je, da se vmesnik ni pretirano oddaljil od Huaweijevega, saj za to ni bilo nobene potrebe. Se pa po tolikem času in toliko novih različicah Androida vmes tudi počasi čuti, da je oblikovni jezik vmesnika počasi načel zob časa, in želim si, da bi Honor predstavil nekaj povsem svojega in svežega. MagicOS 7.1 sicer ponuja tono prilagodljivosti in nastavitev, a gre to v nekaterih pogledih tudi predaleč in uporabnik se lahko hitro izgubi v gori podmenijev, ko išče določeno nastavitev. Tudi meni, ki imam kar nekaj kilometrine, počasi vse skupaj postaja preveč utrujajoče.

Bi pa pri uporabniškem vmesniku pohvalil eno stvar, ki je Honor ni naredil v primerjavi s Huaweijem – predal z obvestili in hitrimi nastavitvami je ostal združen, medtem ko je Huawei tako kot Xiaomi to ločil na dva različna menija – uporabnik pa do njiju dostopa tako, da potegne od zgornjega roba navzdol bodisi na levi bodisi na desni strani zaslona. Honor na srečo ni naredil te spremembe, ki jo privzeto ni niti v sistemu Android. Pohvalno.

Razlog za moje nerganje nad tem, da je MagicOS 7.1 počasi postal zastarel, pa gre predvsem v smer, da ne sledi normam sistema Android s tem, da privzeto nima vklopljenega predala z aplikacijami, temveč jih nasmeti na nezdravo število domačih zaslonov, hkrati pa še vedno ni posvojil sodobnih paradigem sistema Android, kot je recimo Material You. Slednje je funkcija sistema Android, ki obarva elemente aplikacij in sistemskega vmesnika glede na barve ozadja, ki ga uporabnik nastavi na domačem zaslonu. Morda zveni neumno in zgolj kozmetično, a v resnici daje Material You občutek konsistentnosti sistema in s tem tudi omogoči, da uporabnik nemudoma prepozna določene elemente, ki so po novem konsistentno obarvani po celotnem sistemu in v aplikacijah. Tako postane uporabniška izkušnja nekoliko lažja in prijaznejša uporabniku.

Seveda pa je MagicOS 7.1 v svojem jedru še vedno zgolj Android 13 in to pomeni, da lahko malodane vse stvari prilagodite sebi in svojim željam. Želim si le, da bi Honor presekal s svojo zapuščino in ponudil nekaj radikalno svežega, novega, sodobnega in preglednega. Morda pa že z naslednjo generacijo sistema doživimo osvežitev. Slednja pa se bo potem znašla tudi na Honorju Magic5 Pro, saj Honor obljublja tri leta posodobitev različic Androida in pet let varnostnih popravkov.

Strojna oprema

Seznam specifikacij, ki jih prinaša Honor Magic5 Pro, se bere kot prototipičen za paradnega konja v letu 2023. Vse skupaj poganja procesor Snapdragon 8 Gen2, ki mu družbo dela kar 12 GB delovnega pomnilnika in 512 GB prostora za shranjevanje, in ravno slednje je vredno aplavza, saj je to korak v pravo smer in ponuja uporabniku več kot dovolj prostora za vse multimedijske vsebine, igre, aplikacije in druge dokumente, ki zasedajo prostor na mobitelu. Medtem ko drugi pri paradnih konjih še vedno ponujajo osnovne modele s 128 GB prostora, je Honor gladko presekal ta trend in številko povečal za faktor 4.

Velik 6,81-palčni zaslon z matriko OLED sem že omenil in o tem ne bi izgubljal dodatnih besed. Gre za odličen zaslon, če odmislim zaobljen rob, ki še vedno ostaja moj osebni trn v peti na mobitelih.

Honor Magic5 Pro seveda podpira omrežje 5G, pri čemer lahko uporabite tudi kartico eSIM namesto fizične nano SIM, če tako želite.

Vse skupaj napaja ogromna baterija kapacitete 5.100 mAh, ki jo boste lahko tudi zelo hitro napolnili, če vam jo po nekem bizarnem čudežu uspe izprazniti v enem dnevu. Za izredno hitro polnjenje baterije poskrbi priloženi polnilnik s 66 W, ki bo baterijo od 0 do 75 % napolnil v pičle pol ure (z uporabo priloženega kabla). Če se vam precej mudi, lahko z njim dosežete do 15 % baterije v 5 minutah. Honor Magic5 Pro pa omogoča tudi brezžično polnjenje z do 50 W moči ob uporabi ustreznega polnilca, ki pa ni priložen paketu.

Potem je tukaj še obvezna povišana odpornost proti vodi in prahu po standardu IP68, kar se prav tako od mobitela v tem zmogljivostnem in cenovnem rangu pričakuje – in če smo že ravno pri ceni, je Honor Magic5 Pro nedvomno zmagovalec, ko govorimo o razmerju med ceno in zmogljivostjo. Mislim, da se ne bom zmotil, če rečem, da Honor Magic5 Pro ponuja največ za najmanj denarja ta trenutek, in že zaradi tega si zasluži, da je v vašem ožjem izboru, če iščete paradnega konja. Še vedno ni poceni, saj ravno preseže tisočaka, a ko upoštevamo zmogljivost kamere, ogromno prostora za shranjevanje podatkov, zares lep zaslon in kakovostno izdelavo, ostane res malo stvari, ki bi jih lahko kritizirali.

Za konec

Honor je z modelom Magic5 Pro dokazal, da znajo in zmorejo izdelati mobitel, ki tako z zmogljivostjo kot tudi ceno konkurira v samem vrhu in s tem ponuja kar največ za takšno ceno. Programska oprema sicer ni pretirano navdušujoča, a hkrati tudi ni razlog, ki bi odvrnil od nakupa. Konec koncev je to še vedno androidni mobitel, ki ga lahko malodane v popolnosti prilagodite svojim željam. Če torej iščete zmogljiv mobitel z odličnim fotoaparatom, je Honor Magic5 Pro gotovo dobra izbira.