Test na dlani: Samsung Galaxy S21+ 5G

Ukrivljena daljša robova zaslona dajeta napravi neko posebno estetiko, sploh pa sta bila zaščitni znak Samsungovih premijskih pametnih mobitelov. Z ostrejšo (bolj pravokotno) krivino nista več motila »uporabne« površine zaslona, zato je po svoje kar velika škoda, da sta modela Galaxy S21+ in njegova manjša izvedenka S21 brez te značilnosti. So zavrteli čas za šest let nazaj? Od leta 2015 premijski model ni en sam, temveč sta najmanj dva. Uvedli so popolnoma novo zaobljeno obliko, ki jo gojijo še danes, različno velike zaslone, plastiko je zamenjala kovina in poslovila se je možnost zamenljive baterije. Z njo pa tudi prepričanje, da je plastično in odstranljivo hrbtišče tisto, kar uporabniki zahtevajo. Poleg S6 z ravnim zaslonom so ponudili za tisti čas oblikovalskega posebneža, mobitel S6 Edge z zakrivljenima robovoma zaslona, in poleti še S6 Edge +, zaradi katerega tistega leta v Evropi ni bil na voljo mobitel z velikim zaslonom in pisalom iz družine Note. Letošnji trije modeli v marsičem spominjajo na tiste čase. Zakrivljena robova in celotno ohišje iz »najdražjih« materialov ima le model ultra, medtem ko imata S21 in S21+ hrbtišče iz plastike. Iz enakega »materiala« kot Galaxy Note 20, predstavljen pred šestimi meseci!

Samsung sicer ne omenja besede »plastika« (zaveda se namreč njenega negativnega okoljskega konteksta, čeprav tu ne govorimo o enaki vrsti plastike in neprimerni obliki za okolje), temveč uporablja skovanko z besedo steklo (glasstic), kajpada v angleškem jeziku. Vendar naj ne bo nobenega dvoma. Hrbtišče mobitela je iz plastike, površinsko obdelane na način, da se sveti kot steklo. Samo po sebi s tem ni prav nič narobe oziroma gre za nekakšen tehnološki »snobizem«. Videz mobitela zaradi plastičnega hrbtišča ne trpi, in ker je površina »matirana«, se prstni odtisi na njej poznajo veliko manj. Nenazadnje je še bolj obstojna, kajti ob močnejšem trku mobitela ob tla bo v najslabšem primeru počila in se ne bo razletela kot steklo. Mobitel imamo večino časa, če ne ves čas, v zaščitnem ovitku, zato je popolnoma vseeno, iz česa je. Toda, kot sem dejal. Malokdo bo zlahka sprejel, da je mobitel, za katerega v prosti prodaji zahtevajo več kot tisočaka, iz plastike, ko njegovi tekmeci niso!

Težko bi našel napako v izdelavi

Iz muhe bi moral delati slona, če bi želel kritizirati kakovost izdelave, medtem ko je oblikovanje podrobnosti subjektivna kategorija. Del hrbtišča, ki ni iz plastike, temveč iz kovine, je okoli objektivov treh kamer. Poleg tega še izstopa iz ravnine hrbtišča in je drugačne barve, zato bo ta podrobnost enim všeč, drugim malo manj. »Oklep« zadnjega slopa kamer ni integrirani del aluminijastega okvirja mobitela, čeprav boste ob površnem pogledu dobili občutek, da je. Tipki za vklop in jakost zvoka sta na desnem robu in še vedno v zgodnji tretjini naprave – izredno primerno za držanje mobitela z desno roko in malo manj v primeru, ko ga držimo z levo. Temu primerna je ergonomija enoročne uporabe solidna za tako veliko napravo, medtem ko je zaradi lepo zaobljenih robov prijem prijeten in verjetno zaradi materiala hrbtišča manj drsi iz dlani.

Še vedno razkorak, vendar manjši

Samsung že ves čas nudi premijske mobitele z dvema procesorjema. Za ameriški, kitajski in južnokorejski trg imajo najboljše, česar je sposoben ameriški izdelovalec procesorjev Qualcomm, medtem ko se moramo drugi zadovoljiti s Samsungovimi. Zakaj tega ni v napravah za domači trg, nam niso nikdar povedali. Vedno le, da sta procesorja Snapdragon in Exynos po njihovo enakovredna. Testi kajpada kažejo drugačno sliko in do letos so bili ameriški modeli v njih vedno bolje ocenjeni v zmogljivosti in energijski učinkovitosti, ki se vedno odražata v trajanju baterije. Razkorak tudi letos še ne bo presežen, a kot kaže, je vsaj zmanjšan. Jedra procesorja Exynos 2100 namreč delujejo z višjo frekvenco, medtem ko je Snapdragon 888 v kar precejšni prednosti pri grafičnih zmogljivostih. Zahtevne mobilne igre so namreč med pomembnejšimi razlogi, zakaj nekateri kupujejo premijske mobitele, zato bo evropski S21 še vedno za ameriškim. Čeprav na to nimamo vpliva, je pomembno, da se različnosti naprav s sicer enakimi oznakami zavedamo.

Več vzeli kot dali

Medtem ko je dvojnost očitna in so nam namenili malo slabšo napravo, je hkrati prav tako res, da se tega velika večina uporabnikov ne bo zavedala. Kot ne naslednjih »nadgradenj«, ki si jih je dovolil Samsung. Zaslon je še vedno čudovit. Čudovite so barve, kontrast in ozki robovi, ki jih od naprave najvišjega cenovnega razreda pričakujemo. Zato morda ne boste opazili, da je spet polne visoke razločljivosti (1080p) in ne več razločljivosti qHD (1440 x 3200 pik), ki je bila značilnost zadnjih nekaj utelešenj družine Galaxy S. Kako pomembno je to v luči uporabe? Upoštevati je treba, da ima večina tekmecev zaslone podobne razločljivosti, vendar so predstavniki podjetja zadnja leta poudarjali ostrino besedila in lepši prikaz fotografij. Tega ne bo več, a boste dobili dinamično prilagajanje hitrosti osveževanja zaslona v intervalu med 48 in 120 Hz. Nižje frekvence so zato, da je poraba nižja, kar je vedno hvalevredno, še posebej če ne vpliva na kakovost prikaza slike. Kadar vam samodejno prilagajanje ne ustreza, lahko izberete stalno osveževanje, vendar le s hitrostjo 60 Hz.

Da mobitel nima priključka za slušalke, nikogar več ne moti, vendar je tokrat izginila še reža za pomnilniške kartice. Dokler je Google nudil neomejen prostor za hranjenje fotografij in videoposnetkov v oblaku, se nanjo nisem preveč oziral, zdaj pa se mi dozdeva, da bo uporaba kartice spet pridobila na pomenu. A ker je ni, je verjetno boljše, da se odločite za model z več pomnilnika, kajti datoteke s fotografijami in videoposnetki so velike, sploh tiste z videom v razločljivost 8K, zato boste hitro zapolnili prostor, ki je na voljo. V tej luči prav tako ni odveč pripomniti, da ima mobitel podporo najnovejšim omrežjem 5G. Nič več torej dveh enakih različic z ali brez podore zanje, ki pravzaprav nima smisla.

Nepričakovano glasen zvočnik

Morda na nepričakovano dober zvok stereo zvočnikov vpliva material hrbtišča, a tudi če ne, je zvok za pametni mobitel na visoki ravni. Kljub temu da ga običajno ne uporabljamo kot napravo za reprodukcijo zvoka, saj raje posežemo po brezžičnih slušalkah ali (in) dodatnih zvočnikih, je vseeno dobro, če vgrajeni zvočniki niso »ubogi«. Všeč mi je, da glasnost ni pretirano zadušena, tudi ko s prstom prekrijemo odprtine nad zvočnikom pod spodnjim robom naprave. Sicer sta glasnost in kakovost zvoka, vključno z nizkimi toni, nad povprečjem na trgu.

Baterija, kjer je bila?

Ocenjevanje vzdržljivosti baterije je Sizifovo delo, kajti odvisno je od načina uporabe, zahtevnosti naloge, ki jo mobitel opravlja, in vsebine na zaslonu, pri čemer je zdaj treba upoštevati še hitrost osveževanja. Nižja je, manjša je poraba, vendar je primerna le v primeru statične vsebine – npr. stran besedila, skozi katerega se želimo pretolči. Samsung sicer trdi, da bo mobitel zdržal 25 ur na dan, s tem želi poudariti vzdržljivost baterije, vendar imam vseeno občutek, da bi morala zaradi kapacitete zdržati dlje. A brez nadaljnjega bo zlahka zdržala cel dan, kar je pravzaprav napredek. Manj obetajoče je hitro polnjenje, ki še vedno deluje s 25 W. Zaradi tega ne bi zavijal z očmi, kajti polnjenje z večjimi močmi še ni na voljo dovolj dolgo, da bi lahko v celoti zanikali negativne vplive na hitrost staranja baterije. Kakorkoli že, vsaj pri modelu S21+ je kombinacija med kapaciteto baterije in hitrostjo polnjenja za moj okus posrečeno izbrana.

Iz različice v različico boljši vmesnik

Pri tempu letnih ali celo polletnih predstavitev novih modelov mobitelov, nas izdelovalci vse težje presenetijo. Bolj kot oblikovanje ter zmogljivost in funkcije, ki jih večina ne uporablja, vstopa v ospredje naprava kot celota. Z uporabniškim vmesnikom recimo. Odkar ima Samsung nov pristop, je ta vsako leto boljši in uporabnejši, zato letošnje leto ni izjema, le digitalnega pomočnika Bixbyja se nikakor nočejo znebiti. Ni dosegel namena, predvsem pa poleg Googlovega pomočnika, ki je tozadevno mnogo učinkovitejši in zmogljivejši, nima smisla. Z vsemi novostmi, ki jih nudi operacijski sistem Android 11, naprava dosega pričakovano raven preproste uporabe.

Enake kamere kot lani

Strojnih nadgradenj kamer ni, saj so te enake kameram lanskega modela S20+. So tri: glavna in širokokotna z 12-milijonskim in kamera s povečavo in 64-milijonskim tipalom. Enako je s povečavo, ki je hibridna. Minimalna (1,1-kratna) optična in nato izrez iz tipala nudita trikratno hibridno povečavo. Sicer deluje dobro, a bi jo Samsung vseeno lahko nadgradil na enakovredno optično povečavo. Ker so večji izključno izrezi, razen za zabavo niso uporabne. Izboljšave kakovosti fotografij so zatorej posledica hitrejšega procesorja in programskih algoritmov in ne izboljšav tipal ali optike kamer. Enako velja za sprednjo kamero z 10-milijonskim tipalom. Vse štiri so solidne, vendar ne najboljše možne, kar nenazadnje od mobitelov premijske družine pričakujemo.

Fotografske zmogljivosti bodo služile namenu in nudijo vsestranske fotografske možnosti. Mobitel Galaxy S21+ lahko snema videoposnetke v razločljivosti 8K. Ker je večina nima kje prikazati, se bolj uporablja izdelava fotografij iz videoposnetka tolikšne razločljivosti. Še nekaj me je pritegnilo, čeprav je programske narave. V načinu »režiserjev pogled« na zaslonu v okenčkih na robu fotografske aplikacije vidimo poglede vseh treh kamer, jih po želji izberemo in tako »režiramo« videoposnetek. Čemu funkcija ni del običajnega videonačina in jo je treba posebej najti ter izbrati med »več«, vedo le pri Samsungu. Boljša od tega bi bila le zmogljivost sočasnega snemanja treh videotokov, iz katerih bi v procesu montiranja izbrali najboljše posnetke. Se pa bojim, da za kaj takšnega niti najboljši procesorji še niso dovolj zmogljivi.

Najslabše se obnese kamera s širokim objektivom

Izdelovalci mobitelov se prevečkrat posvečajo kakovosti ene od kamer v zadnjem sklopu in radi pozabljajo na kakovost preostalih. Vendar bi morala biti pomembna kontinuiteta – v barvah, podrobnostih, ločljivosti in drugih za oceno kakovosti fotografije pomembnih lastnosti. V spodnjih primerjavah je skrajno levo fotografija kamere s širokim kotom, v sredini glavne in skrajno desno kamere s trikratno hibridno povečavo.

Vse tri zadnje kamere »naredijo« 12-milijonske fotografije, pri čemer so opazne zelo podobne, če ne celo enake barve. Kontinuiteta je na dovolj visoki ravni in kadar so razlike, je razlog v različni svetlobni občutljivosti tipal in posledično so ene fotografije bolj svetle kot druge.

Podrobnosti na fotografiji in dinamika sta druga pomembna elementa. Medtem ko tudi tu vidimo kontinuiteto v barvah, ki je dobra, je na levi fotografiji, posneti s širokokotno kamero, opazno manj podrobnosti in barvne dinamike. Razlog se skriva v tipalu, saj je to od vseh treh najslabše: najmanj občutljivo na svetlobo, kar se bo še bolje videlo v primerjavah med fotografijami v slabših svetlobnih razmerah.

Zgornje fotografije so posnete v »nočnih« razmerah z oblico umetnih svetlobnih virov, vendar brez uporabe nočnega načina. Nedvoumno je, da je najmanj dobra fotografija, posneta s kamero s širokim objektivom, medtem ko sta drugi dve boljši. Zaradi 64-milijonskega tipala in združevanja pik, kar posledično prinese boljšo svetlobno občutljivost, je fotografija kamere s trikratno hibridno povečavo primerljiva fotografiji glavne. Vendar je na njej zaradi izreza opaziti manj podrobnosti in več nejasnosti.

Razen skrajno leve fotografije pri drugih dveh nočni način nima večjega vpliva. Še najbolj je uporaben v primeru fotografiranja s širokokotno kamero, saj je fotografija očitno svetlejša. Toda po drugi strani je na njej veliko nejasnosti, kar se še najbolj vidi v neprepričljivi in zamazani travnati površini.

Od vseh treh kamer boste največkrat uporabljali glavno – za normalne fotografije in tudi portrete. Pri teh je zanimivo, da je učinek zamegljenega ozadja dober, pa čeprav mobitel nima tipala globine. Kot kaže, zaradi sposobnosti umetne inteligence, da prepozna prizor in njemu primerno uvede želeni učinek, ni več potrebno. Sicer so barve naravne, ne kaj dosti nasičene, opazna pa je tendenca po poudarjanju kontrastov in robov. To je razvidno v primeru vratu in glave laboda.

Kaj pomeni svetlobna občutljivost objektiva, pa kaže naslednja fotografija. Levo je namreč fotografija kamere s trikratno hibridno povečavo in desno glavne kamere. V primeru bližnje fotografije je torej primernejša raba te in ne drugih dveh, čeprav je kontrast tukaj za moj okus preveč poudarjen.

Kontinuiteta je pomembna, vendar ne razkrije celotne zgodbe. Kamera s širokim kotom za moj okus namreč trpi za preveč očitno izgubo ostrine iz središča posnetka, kar je še najbolj očitno v obeh zgornjih kotih.

Sprednje (selfi) kamere tokrat nisem posebej preverjal, kajti enaka je kameri v mobitelu Galaxy S20+. Omogoča pa preklop med normalnim in širšim pogledom, kar pride prav, ko je na selfiju več ljudi, roka snemalca pa prekratka. Vključene ima tudi učinke in lepotne filtre, a z njimi nikar ne pretiravajte, ker lahko uničite sicer dobro fotografijo.

Sklepna beseda

Samsung Galaxy S21+ je kakovostno izdelan in v vseh pogledih vsestransko uporaben mobitel. A ker ima razen hitrejšega procesorja enake ali celo slabše strojne dele kot lanska mobitela S21+ in Note 20, se jasno zastavlja vprašanje, ali ni bolje kupiti enega od teh po znižani ceni. Ne nudi namreč dovolj novosti in obenem ne prinaša ničesar takšnega, kar bi opravičevalo njegov nakup, še zlasti ne, če ste lastnik enega od lanskih Samsungovih premijskih mobitelov.