Test na dlani: Huawei P30 Pro

Zdi se mi, da sem šel ravno trikrat spat, odkar sem pisal test Huaweijevega Mata 20 Pro, pa je kitajski tehnološki velikan že predstavil svoja nova iskra vranca, P30 in P30 Pro. Kitajska mašinerija resnično obratuje brez prestanka. Ne bi dvakrat rekel, da ne bo cel svet čez nekaj desetletij govoril kitajščine. Madona, na trenutke se zdi, da Huaweijevi mobiteli izhajajo bolj pogosto kot nekateri časopisi. Najbolj fascinantno pa je, da jim kljub tako natrpanemu obratu vedno uspe predstaviti nekaj novega. Nekaj, ob čemer ljudje obnemijo z odprtimi usti.

Če le lahko, zato vsako predstavitev novega premijskega mobitela spremljam v živo. Na ta način dobim nekaj občutka, na čem je poudarek, in vidim odzive občinstva v dvorani. Pri Huaweiju je navadno slišati kar nekaj vzklikov navdušenja, ko izvršni direktor Richard Yu začne predstavljati kamero.

Pravzaprav je prav smešno, kako ta navduši tudi njega samega, čeprav je že dobro seznanjen z njenimi lastnostmi in zmožnostmi. Ko začne govoriti o karakteristikah kamere, pade kar v nekakšen trans in podatki kar bruhajo iz njega. Njegova že tako okorna angleščina pa postane še bolj polomljena. In ob takem navdušenju tudi občinstvo težko ostane ravnodušno. Tako je bilo na primer pri predstavitvi serije P20, predstavitvi serije Mate 20 in tudi nedavno v Parizu z modeli P30.

Priznam, tudi sam sem ob gledanju večkrat obnemel in kar nekoliko skeptično odkimaval od začudenja, češ, da to že ne more biti res. Huawei res veliko vlaga v fotografijo. Morda celo največ od vseh proizvajalcev. In niso se kar tako prebili na drugo mesto lestvice največjih svetovnih proizvajalcev mobitelov. Sam celo menim, da bi lahko že dosegli tudi sam vrh, če se ne bi soočali s težavami pri vstopu na ogromen ameriški trg. Nedavna afera z aretacijo finančne direktorice Huaweija in hčerke prvega moža podjetja Rena Zhengfeija, v ozadju katere naj bi bila trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko, pa je morda te možnosti še dodatno ohromila. Toda tu nismo zato, da bi analizirali mednarodno politično dogajanje in gospodarstvo. Zato se vrnimo nazaj k zabavnim temam, mobitelom Huawei P30.

Oba, torej tako Huawei P30 kot Huawei P30 Pro, sta bila kar nekoliko presenetljivo v Sloveniji na voljo že en dan po predstavitvi. Ne vem, ali sem kdaj že videl kaj takšnega. Prej vse drugo.

Naj podam samo primer z Googlovim Pixlom 3 XL, ki je k nam prišel s polletno zamudo. Huawei je tako očitno eden redkih, ki naše države ne uvršča nekam v tretji svet. Pohvalno. Upam, da se ta navada obdrži in razširi na druge znamke. Res pa je, da se Huaweiju malce mudi nadoknaditi mesec dni "zaostanka" za Samsungom. Ta je namreč svoja nova Galaxyja serije S10 predstavil že konec februarja. Pri teh rečeh sem sicer sam vedno nekoliko zmeden. Kateri model tekmuje s katerim. Na primer, ali novi Galaxy tekmuje z Matom 20 Pro, ki je izšel ob koncu lanskega leta, ali z novim P30? Kje je potem iPhone? Najverjetneje je tako, da kar vsi z vsemi.

Posledično pa s tem pridobimo tudi recenzisti in novinarji, ki napravo hitro dobimo na preizkus. Sam sem na testno vožnjo dobil P30 Pro, torej zmogljivejšega in večjega od obeh novih modelov, zato se bom v tem besedilu osredotočil na njegove karakteristike. Mobitela sta si sicer v marsičem zelo podobna oziroma kar enaka, vseeno pa je med njima tudi kar nekaj razlik. Ampak teh na tem mestu ne bi izpostavljal.

Za hiter pregled si lahko preberete članek povzetka pariške mednarodne predstavitve oziroma test P30, ki ga bo v teh dneh napisal stanovski kolega Marjan.

Dizajn

Držal se bom že uveljavljenega in preverjenega recepta ter začel pri zunanjosti mobitela. Huawei se pri izdelovanju svojih mobitelov zdaj že nekaj časa spogleduje z modnimi smernicami. Trudijo se oblikovati ergonomsko in barvno privlačne mobitele, ki pritegnejo zvedave poglede. Moram reči, da jim to kar dobro uspeva.

Serija P20 je tako na primer prinesla spektakularne prelivajoče se barve ohišij, Mate 20 Pro in zdaj P30 pa nadaljujeta v tem duhu. Na žalost na slovenskih tleh ne bomo deležni živahne oranžne barve oziroma barve sončnega vzhoda, kot ji pravijo pri Huaweiju. Ta resnično izstopa in zbode v oči. Dobesedno.

Vendar je mobitel atraktiven tudi v drugih barvah. Na primer v barvi severnega sija in v kristalni barvi. Zlasti ta bo prepričala marsikaterega stilističnega navdušenca, ki želi z mobitelom izstopati iz povprečja. V njej se namreč prelivajo bela, sinje modra in vijolična, navdih za barve pa so menda tudi tokrat črpali v naravi. Moram reči, da Huaweijeva barvna paleta prav lepo popestri nekoliko enolične trgovske police z mobiteli, toda kolikor poznam slovenske nakupovalne navade, se bodo na koncu najbrž še vedno najbolje prodajali črni modeli. Upam, da se motim. Na preizkusu sem imel P30 Pro v barvi severnega sija, ki mi je bila zelo všeč.

Še bolj pa mi je bil všeč dizajn mobitela. Oblikovno se zgleduje po Matu 20 Pro, le da ima še za odtenek večji zaslon, na vrhu tega pa manjšo zarezo. No, če temu sploh še lahko rečemo zareza. Bolj kot to je namreč le še luknjica, v kateri se nahaja sprednja kamera. Tako je na voljo več zaslonske površine za sliko.

Ima pa to tudi svojo ceno. Naj spomnim, da je imel Mate 20 Pro v svoji (večji) zarezi napreden sistem za prepoznavo obraza z infrardečimi tipali in 3D-kamero. Ta za razliko od večine sorodnih sistemov ni naredil in gledal le slike obraza uporabnika, ampak njegov tridimenzionalni digitalni odtis. Posledično je bil precej natančnejši in tudi varen. Spričo infrardečih tipal pa se je dobro znašel tudi v temi.

P30 Pro zna prav tako prepoznati uporabnikov obraz in na njegovi podlagi odkleniti zaslon, ni pa ta sistem tako dodelan kot pri njegovem nekaj mesecev starejšem bratu. Toda jaz pravim, da to ni nič hudega. Malo je uporabnikov, ki se v resnici obremenjujejo z dodelanostjo teh sistemov. Večini je pomembno le, da lahko odklenejo mobitel s pogledom. Pa še to velja za sekundarno izbiro.

Prva je še vedno čitalnik prstnih odtisov, ki je v večini situacij še vedno priročnejši. P30 Pro ga ima tako kot Mate 20 Pro skritega pod zaslonom. In če sem pri testu Mata bentil nad njegovo (ne)odzivnostjo, tukaj ne bom. Deluje namreč precej bolje. Vsaj jaz sem dobil takšen občutek. Pa tudi pozicioniran je na nekoliko optimalnejši lokaciji bližje spodnjemu robu mobitela. Še vedno se sicer ne more primerjati z "običajnimi" optičnimi čitalniki na ohišju, a deluje več kot dovolj dobro, da se ne zmoti.

Takšna je pač rešitev, če želiš imeti na mobitelu velik zaslon, hkrati pa ohranjati dizajnerski minimalizem ohišja. Na hrbtni strani P30 Pro tako najdemo le kamero, v podrobnosti katere se bom spustil nekaj vrstic nižje, ostalo pa je rezervirano za barvno poezijo. Razen, če si omislite mobitel v črni barvi. Potem je pač običajno črno ozadje.

Ohišje je stekleno in relativno spolzko, tako da mi je med testiranjem in uporabo ves čas zastajal dih. Zlasti pri fotografiranju mobitela in iskanju kadrov sem se ves čas bal, da mi bo treščil po tleh. Uf, to bi jih slišal, če bi prinesel nazaj razbitino ... Skratka, obvezna uporaba zaščitnega etuija.

Zaslon

Zdaj pa k zaslonu. Morda je kdo od vas slišal za manjše zaslonske težave, ki so jih imeli nekateri primerki Mata 20 Pro, ali pa ste se z njimi celo srečali. Pri Matu 20 Pro je Huawei uporabil dva dobavitelja zaslonov. BOE in LG. In nekatere zaslone, zlasti LG-jeve, ki so povzročali preglavice že pri Googlovemu Pixlu 2, je pestila težava zelenega sija, ki je prišel do izraza na temnejših ozadjih. Na uporabniško izkušnjo sicer ni vplival in ni kvaril slike, je bil pa za uporabnike vseeno nekolik vizualno moteč. Tudi zaradi fame, ki se je širila po spletnih portalih in forumih.

Na koncu se je zdelo, da že vsak uporabnik Mate 20 Pro vidi zeleno sliko, čeprav temu seveda ni bilo tako. Huawei je zato vse mobitele s to težavo zamenjal, velja pa poudariti, da je bila prisotna le pri prvih pošiljkah tega modela.

Kolikor je znano, Huawei zato pri P30 Pro ni želel tvegati z LG-jem. Njegove nove mobitele naj bi z zasloni zalagala BOE oziroma Samsung. Morda celo oba. Sam sem to na testnem modelu skušal ugotoviti z aplikacijo Device Info HW, vendar pa je bil ta podatek skrit. Pri mojem P20 Pro na primer razkrije, da je zaslon Samsungov.

Kakorkoli, slika na zaslonu P30 je odlična, kar je bilo tudi pričakovati. Pa tudi velika. V diagonalo namreč meri skoraj 16 centimetrov in pol oziroma 6,47 palca, kar bo zadovoljilo potrebe še tako zahtevnega multimedijskega uporabnika, ki ne zdrži trenutka brez YouTuba ali Fortnita. S tako velikim zaslonom pa je P30 Pro tudi učinkovito delovno orodje. Sam na primer tudi na mobitelu precej pogosto urejam in pregledujem Excelove tabele in podobno "zabavne" dokumente, na P30 Pro pa je bilo to opravilo še za odtenek manj stresno.

Zaslon temelji na tehnologiji OLED in podpira standard HDR, ki na nekaterih videoplatformah, kot sta na primer YouTube in Netflix, še dodatno obogati sliko. Ta je sicer zelo dobro razločna, vsebuje živahne in dobro izražene barve, prav tako ima odličen kontrast. Pa tudi svetilnosti nimam kaj kritizirati, saj je vsebina dokaj dobro vidna tudi na sončni svetlobi. Odsev je seveda še vedno prisoten, a se da tudi na lep spomladanski dan v parku normalno brati z zaslona.

Najvišja ločljivost je pri 2340 x 1080 slikovnih pikah nekoliko nižja kot pri Matu 20 Pro, a v praksi se pri teh velikostih zaslona to ne opazi. Morda, če bi ga uporabljali za igre v navidezni resničnosti, pa še pri tem mislim, da večina uporabnikov ne bi opazila razlike. Tako ali tako tudi Mate privzeto ni imel nastavljene najvišje ločljivosti in je številni uporabniki niso nikoli niti izkusili (kdo pa gre na mobitelu spreminjati ločljivost). Višja ločljivost pa je tudi hitrejši požiralec energije v bateriji, tako da se je že s tega stališča ne splača uporabljati.

O zaslonu torej nimam kaj dosti filozofirati. Slika je odlična in to je edino pomembno. Bi pa izpostavil eno njegovo drugo lastnost. Zaslon služi tudi kot zvočnik pri klicih. Prej sem že nekaj govoril o zarezah na zaslonih mobitelov. Tam se običajno skriva tudi zvočnik, ki se uporablja pri klicih. Ker ima P30 Pro tako majhno zarezo, pa tam ni več prostora zanj. Zvok tako ustvarja kar z vibriranjem zaslona.

Strojna in programska oprema

Pod pokrovom P30 Pro sledi zadnjemu Matu. Poganja ga enak procesor Kirin 980, ki je zasnovan na kompaktnejši, 7-nanometrski tehnologiji. To mu omogoča uporabo večjega števila tranzistorjev in s tem večjo računsko moč, posledično pa seveda hitrejše delovanje mobitela.

Čez delovanje res nimam reči kaj žalega, res pa je, da se pravi obraz zmogljivosti razkrije šele po nekaj mesecih ali letu uporabe. Mobiteli najvišjega razreda, kamor se uvršča P30 Pro, na začetku vsi letijo kot snete sekire. Nekateri pa se potem čez čas upočasnijo oziroma postane uporabniška izkušnja zatikajoča.

Po karakteristikah na papirju in prvi izkušnji sklepam, da je P30 Pro pripravljen na večletno služenje vojaškega roka. Sodim tudi na podlagi svojega P20 Pro, ki se odlično drži že več kot eno leto in ga še nimam v načrtu zamenjati. Strah glede delovanja P30 Pro je zato po mojem mnenju odveč. Pravzaprav je verjetno odveč pri vseh mobitelih najvišjega razreda. Prišli smo že do točke, kjer so razvijalci že dodobra "popeglali" strojno in tudi programsko opremo, ki je bila nekoč precej velik razlog počasnega delovanja. Skratka, če iz trgovine domov prinesete P30, ki se mu že ob prvem vklopu močno kolca in ne more normalno pognati pasjanse, ga pri priči nesite nazaj in zahtevajte drugega.

Huawei P30 je tako kot Mate 20 Pro z dvojno nevronsko procesno enoto, ki prikovana na osrednji procesor deluje na osnovi umetne inteligence, tudi odličen pri samodejnem razporejanju sistemskih virov aktivnim aplikacijam. Mobitel zna sam oceniti, koliko procesne moči in pomnilnika potrebuje določena aplikacija, ki jo trenutno uporabljate, in ji to tudi zagotoviti. Enostavno "vzame" nekaj moči aplikacijam, ki neaktivne čepijo v ozadju, in jo preusmeri k tistim, ki jo v danem trenutku zares potrebujejo. Kljub vsej zmogljivosti je Kirin 980 še kar varčen procesor, mobitel pa naj bi bil opremljen tudi s posebno tehnologijo hlajenja. Ta naj bi predvsem zagotovila "hladno" uporabo pri večjih naporih in s tem nekoliko prizanesla bateriji.

Na mojem testu segrevanja res nisem opazil, pa sem pognal kar nekaj iger. Moram pa reči, da me je, podobno kot že pri Matu 20 Pro in še prej P20 Pro, baterija še bolj navdušila z vidika avtonomije. Njena kapaciteta znaša 4200 miliamper ur, kar je več kot dovolj za cel dan uporabe. Oziroma celo za več. Brez skrbi lahko zjutraj, ko se odpravite od doma, polnilec pustite doma, tudi če nameravate zvečer še na celonočno zabavo. Baterijo sicer lahko hitro polnite tudi brezžično, mobitel pa lahko celo uporabite kot brezžični polnilec za druge manjše naprave. Na primer za drug telefon, slušalke ali kakšno pametno uro. Seveda, če podpirajo brezžično polnjenje prek standarda Qi. Huaweijevi mobiteli resnično blestijo pri vzdržljivosti.

Nekoliko manj blestijo pri programski opremi, čeprav so se tudi na tem področju že precej popravili. Vendar mi gre enostavno še vedno malo v nos, da želijo s svojo različico Androida posnemati Applov iOS. Pa njihov ocean raznoraznih nastavitev. Sicer super za marsikaterega tehnološkega entuziasta, ki si rad prilagodi po svoje vsako malenkost, ampak hkrati precejšnje breme za vse ostale uporabnike, ki želijo mobitel le učinkovito uporabljati. In ti so v večini.

Zdaj se boste verjetno oglasili omenjeni entuziasti, češ da ni treba nikomur uporabljati vseh možnosti, če tega noče. Že res, ampak težava je v tem, da se pri Huaweijevem EMUI-ju nekatere osnovne nastavitve skrivajo tako globoko v menijih, kot bi bile nič manj kot sveti gral. Njihovo iskanje zato včasih hitro postane frustrirajoče.

Fotoaparat

Vendar pa ta vtis popravijo fotografske sposobnosti mobitela. Pravzaprav bi lahko rekli kar njegove nadnaravne sposobnosti. Kje naj sploh začnem? Toliko enih podatkov in funkcij je, da se moram kar psihično pripraviti, preden jih začnem naštevati in skušam pretvoriti v kolikor toliko razumljiv jezik. In iskreno, še sam ne razumem čisto najbolje vseh poimenovanj naprednih tehnologij, s katerimi se bohoti kamera P30 Pro. Najprej torej globok vdih ...

Prav ... pa dajmo. Huawei P30 Pro ima kamero s štirimi objektivi. Da, štirimi. Pod njih je podpisan zdaj že ustaljen Huaweijev partner Leica, vsak pa ima svojo vlogo. Če potegnem prikladno vzporednico s superjunaki z nadnaravnimi sposobnostmi, bi jih lahko primerjal z glavnimi protagonisti stripa, risanke in filma Fantastični štirje.

Glavni objektiv se lahko pohvali s tipalom za napredno zaznavanje in ločljivostjo 40 milijonov slikovnih pik, ultra širokokotni objektiv ima ločljivost 20 milijonov slikovnih pik, teleobjektiv, ki služi povečavi, pa ločljivost 8 milijonov slikovnih pik. Potem pa je tu še t. i. tipalo ToF, ki služi zaznavanju globine na fotografiji. Vsi imajo impozantna poimenovanja, ki pa se jih niti ne bi trudil razlagati, saj gre bolj kot ne za marketinške skovanke.

Nič pa ni marketinško obarvanega na njihovih zmožnostih. Glavno tipalo zajema svetlobo na povsem nov način. Uporablja namreč novo zasnovo filtra, ki ne temelji na tradicionalnem barvnem modelu RGGB (rdeča, zelena, zelena, modra), temveč na modelu RYYB (rdeča, rumena, rumena, modra). Zeleno so torej zamenjali z rumeno, razlog pa naj bi bil v tem, da je rumena barva bolj občutljiva in zaradi tega sposobna zajeti več svetlobe. Globlje v tehnikalije se na tem mestu ne bi spuščal, ampak bom to prepustil »testerskemu« kolegu Marjanu, ki je obljubil, da bo delovanje tega tipala še podrobneje razdelal v recenziji P30. Vedite le, da v praksi ta poskrbi za še bolj jasne in ostre fotografije podnevi in ponoči.

Velja pa na tem mestu posebej poudariti besedo ponoči, saj so nočne fotografije, ki jih je zmožen zajeti P30 Pro, fantastične. Po mojem skromnem mnenju ga trenutno ni mobitela, ki bi se izkazal bolje pri nočni fotografiji. Pa sem imel nedavno na testu Googlovega Pixla, ki je zeloooo dober v tem. Ampak Huaweijevega najnovejšega paradnega konja ne doseže. Celo v popolni temi je sposoben iz sebe iztisniti kaj uporabnega. Če je blizu vsaj kakšen vir svetlobe, pa sploh ni debate. Prav želeli si ga boste popeljati na večerni sprehod. Samo zato, da bi naredili še eno atraktivno fotografijo v mraku ali temi.

O ultra širokokotnem objektivu ne bi izgubljal preveč besed, saj sem ga natančneje predstavil že v testu Mate 20 Pro, prav tako pa gre za znano zadevo, ki smo jo videli že pri nekaterih drugih mobitelih. V grobem rečeno vam bo ultra širokokotni objektiv pomagal zajeti širšo perspektivo v bolj utesnjenih prostorih, prav tako pa tudi na prostem, če boste želeli na fotografijo spraviti več pokrajine ali pa veliko skupino ljudi.

Veliko bolj zanimiv je periskopsko zasnovan teleobjektiv. Ker gre za večjo konstrukcijo, ki bi jo bilo nemogoče postaviti v isti ravnini v tako tankem mobitelu, so ga bili pri Huaweiju primorani postaviti vzdolž širine ohišja. Tipalo se tako skriva v notranjosti ohišja za lečami in ga sploh ne morete videti, svetloba pa do njega pride prek zrcala, ki se nahaja takoj za objektivom. Ko svetloba skozi objektiv pride do zrcala, se od njega odbije pod kotom 90 stopinj in skozi leče potuje do tipala. To pa kameri P30 Pro omogoča kar 5-kratno optično in s pomočjo programske obdelave 10-kratno hibridno povečavo.

Mobitel sicer omogoča tudi vrtoglavo visoko 50-kratno digitalno povečavo, a z njo kakovostnih fotografij za družinski album ne boste naredili. Poleg tega je brez stativa z njo težko zadeti točno določeno točko, saj se slika enostavno preveč premika. Je pa lahko čisto prikladno, če želite pogledati, kaj se dogaja na neki skrajno oddaljeni točki ali pa se malo pobahati z mobitelom pred prijatelji. Sam sem tako na primer z vrha Šmarne gore s 50-kratno povečavo (in drugimi) fotografiral stadion Stožice in s tem požel huronsko navdušenje svojega osemletnega sina, ki se kar ni mogel načuditi, kako lahko mobitel tako približa dogajanje kilometre stran. Primere različnih povečav si lahko ogledate spodaj.

Brez povečave

5-kratna optična povečava

10-kratna hibridna povečava

50-kratna digitalna povečava

P30 Pro pa ima še posebno tipalo za merjenje razdalje ToF (Time of Flight), ki poskrbi predvsem za še bolj dodelano zameglitev ozadja in poudarek objektov v ospredju. Uporabno pri portretni fotografiji, na primer. Tipalo deluje tako, da v okolico pošilja svetlobo in meri čas, v katerem se ta vrne, potem ko se odbije od objektov v okolici. Na podlagi tega nato izračuna razdalje do objektov in določi globino v motivu, s tem pa naj bi pomagal ustvariti še ostrejšo fotografijo z natančneje izraženimi podrobnostmi. Torej, da se manj opazni objekti ne bi izgubili v zameglitvi. Moram priznati, da se je pri portretni fotografiji, kjer se najbolj pogosto uporablja zameglitev ozadja, fotoaparat res odrezal odlično, tako da že gre verjeti Huaweijevi definiciji.

Uf, ob tejle razlagi sem se kar preznojil. Vendar sem si oddahnil. V bistvu se počutim kot po ustnem spraševanju pri fiziki v srednji šoli, kjer sem se trudil nekaj razložiti, čeprav še sam nisem najbolje razumel, na koncu pa sem jo vseeno presrečen odnesel z dvojko.

Z vsemi temi naprednimi tehnologijami ni čudno, da se je P30 Pro zavihtel na prvo mesto lestvice priznanega fotolaboratorija DxOMark. Pa umetne inteligence, ki na željo uporabnika še vedno priskoči na pomoč, sploh še omenil nisem. Res pa je tudi, da njena pomoč ni vedno dobrodošla. Fotoaparat je enostavno že tako dober, da niti ne rabi njene pomoči, saj večina fotografij izpade bolje brez njenega vmešavanja.

Sklepna beseda

Huawei P30 Pro se s svojo zmogljivostjo lahko postavi po robu kateremukoli mobitelu. Fotoaparat pa je tisti, ki ga dvigne nad tekmece. Navduši v čisto vseh pogledih. Zajema odlične fotografije podnevi in ponoči, obvlada portretno fotografijo, prav tako pa mu ni para pri približevanju motivov. Res, kapo dol. Prav neverjetno je, kako Huaweiju znova in znova uspe izboljšati mobilno fotografsko izkušnjo. Najbolje pa je, da kljub vsem naprednim tehnologijam, ki se nahajajo notri, ni treba biti doktor znanosti fotografije. Enostavno usmerite mobitel v želeni motiv in pritisnite sprožilec. Rezultat vas bo vsakič navdušil.

Pomembna vprašanja praktičnega preizkusa

• Ali se mobitel pregreva? Tudi pri večjih naporih segrevanja nisem zaznal, mobitel pa je opremljen tudi s posebnim sistemom odvajanja toplote.
• Kako se obnese fotoaparat? Po mojem mnenju trenutno ni boljšega in naprednejšega. Kratko in jedrnato.
• Ali je baterija vzdržljiva? Ena najbolj, če ne kar najbolj vzdržljiva. Ima veliko kapaciteto, umetna inteligenca v nevronski procesni enoti pa s pametnim upravljanjem sistemskih virov iz nje iztisne še kakšno dodatno uro delovanja.
• Ali je mobitel dober za igranje iger in ogled videovsebin? Več kot le to. Je prava multimedijska postaja. Velik zaslon, ostra slika, zmogljiva strojna oprema. Le zvočnik bi bil lahko malo boljši.

Oglejte si še ostale fotografije, narejene z mobitelom Huawei P30 Pro, ki so nastale med testom, na TViN Shrambi.