Da ne bomo počeli prehranskih neumnosti, si pomagajmo z aplikacijo Veš kaj ješ

Če v Googla vtipkate omenjene ključne besede, se bo vsulo člankov, ki vas bodo s produkti poskušali rešiti pred apokalipso zamaščenih jeter. Takoj za uvodom se boste že vlekli za vaše »šlaufke« okoli pasu in prikimavali, v naslednji potezi pa boste že kliknili na gumbek cena ali naročilo. Je že tako, da vsak svojega konja hvali, in zmedeni boste od vse ponudbe, ki vam želi samo dobro in obilico zdravja, jasno.

Pri Tehniku nismo strokovnjaki za prehrano, radi pa jemo, zato smo preskočili reklamne članke in povzeli nekaj osnov, kaj razstrupljanje je, iz nekaj bolj strokovno podprtih virov. Začnimo na koncu: razstrupljanje je drugo ime za shujševalno dieto in bolj zdravo zastavljen način življenja. Vendar se lepše sliši in bolje prodaja pod imenom detox. Je tudi odpustek za zimske prehrambene kikse, sploh decembrske. Je želja po »čist hudem teleščku za plažo« (t. i. beachbody) ... Je to in še marsikaj, znanstveno pa ni dokazano, da bi bilo razstrupljanje resnično nujno, razen pri redkih izjemah. Če je telo brez bolezenskih presnovnih motenj, je sposobno samo sproti »odvreči« strupe. Zato je lahko razstrupljanje tudi škodljivo, če uvedemo drastične spremembe, telo sestradamo, klistiramo in vržemo iz ravnovesja, skratka, povzročimo si stres. Pa ne pozabimo na jojo učinek: kilce hitro dol, kilce hitro gor.

Kaj so ti »strupi«?

Za začetek so to odpadni produkti, ki nastanejo ob vsakodnevni presnovi. Primer: če zaužijete velike količine beljakovin, nastanejo dušikove spojine (na primer amonijak), ki jih jetra in ledvice odpravijo prek urina. Med »strupe« spadajo tudi alkohol, zdravila, pesticidi. Izločimo jih bodisi z urinom bodisi z blatom.

Med izjeme, ki pa se v zelo majhnih količinah kopičijo v maščobnem tkivu, so težke kovine in težko razgradljive kemikalije, ki jih nekaj zaužijemo z živalsko maščobo, nekaj pa z dihanjem. Znanstveniki niso dokazali, da bi se jih dalo izločiti le s spomladansko očiščevalno kuro. Zato nas na koncu pot pripelje le k temu: zdrava hrana, uravnoteženi obroki glede na naše potrebe in zmernost. Pod zdrav način prehranjevanja in slog življenja pa gredo zlata pravila:

• Čim več zelenjave in sadja (najbolje ekološkega, da se ognemo pesticidom).

• Čim manj mesa, ko ga uživamo, izbirajmo kakovostno s čim manj maščobe.

• Vsaj dvakrat tedensko si privoščimo ribe (najboljša izbira sta sardela, skuša, izogibali naj bi se lososu in tuni).

• Izogibajmo se prevelikim količinam kofeina, alkohola, pravega čaja (izjema je zeleni čaj).

• Poskušajmo omejiti vse, kar je belo: moka, sladkor, riž. Namesto tega izbirajmo bolj zdrave alternative, torej polnozrnato, rjavo, nerafinirano.

• Izogibajmo se procesirani hrani oz. že pripravljeni.

• Omejimo mlečne izdelke.

• Ne pretiravajmo s soljo.

• Omejimo količine zaužite prehrane, če imamo preveč kilogramov.

• Popijmo zadostne količine vode.

• Čim več se gibajmo, hodimo, telovadimo ...

• Ne pozabimo na preživljanje časa na svežem zraku in uživanju na soncu (potrebujemo ga za življenje, zato se ne fanatično skrivajmo pred njim).

• Savnanje (če nam zdravje to dopušča), masaže, sproščanje, dotik, ... vse to je korak k boljšemu počutju.

• Imejmo se radi, družimo se in v svoj dom sprejmimo kakšnega hišnega ljubljenčka, ki nam bo neštetokrat hvaležno povrnil gostoljubje, ob čemer se bomo izvrstno počutili.

Kako nam aplikacija lahko pri tem pomaga?

Tokrat ne bomo ponudili izbor v klasičnem slogu, temveč omenili aplikacijo, ki so jo zasnovali na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani – Prehrana.si, ki je nastal v okviru izvajanja ukrepa vzpostavitve spletnega mesta za zagotavljanje strokovnih in razumljivih informacij s področja prehrane, predvidenega v Resoluciji o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. Izvajalca programa sta Inštitut za nutricionistiko in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pomemben delež pri nastanku aplikacije je imel odsek za računalniške sisteme Instituta Jožef Stefan, ki se s prehrano ukvarja že vrsto let, in sicer se osredotoča na prehranske podatke in njihovo strojno obdelavo z namenom, da podatki postanejo uporabni za ljudi – zdravnike, bolnike, zdrave potrošnike, načrtovalce prehrane v menzah.

Omenjena aplikacija se imenuje Veš kaj ješ (za Android in iOS). Povezana je z obsežno podatkovno bazo, ki vsebuje informacije o sestavi predpakiranih živil. Potrošnik lahko bodisi v trgovini ali doma s kamero pametnega telefona fotografira črtno kodo živila, aplikacija pa mu v hipu prikaže ključne informacije o njegovi hranilni sestavi, pojasnjene v barvah prehranskega semaforja. Če živila v bazi še ni, pa predlaga dopolnitev baze.

Preverite v videu, kako deluje.