Test na dlani: Xiaomi 14

Podobno kot v Samsungovi so v Xiaomijevi družini trije modeli, le da srednji, Xiaomi 14 Pro, (ki je še najbolj podoben modelu Galaxy S24+) tostran svilne poti ne bo naprodaj. V obeh družinah sta še modela »ultra« z vrha ponudbe ter spodaj manjša, kompaktnejša in cenovno dostopnejša S24 in Xiaomi 14. S tem sem tega uvrstil v kontekst ponudbe na trgu, toda to ni edina stvar, ki zahteva omembo in je samo posredno povezana s testom mobitela. Drugo je partnerstvo med Xiaomijem in nemškim fotografskim specialistom Leico. Nemci so med drugim zadolženi za videz fotografij in oblikovanje leč objektivov kamer, s tem, da je najboljše rezervirano za Xiaomi 14 Ultra. Rezultati pa so opazni tudi nižje na lestvici. Kakovost fotografij, s katerimi so se hvalili pred sklenitvijo partnerstva, je slabša od zdajšnje. Na ta način so se približali, če ne celo izenačili s fotografsko najboljšimi mobiteli. A jih niso presegli, čeprav imam občutek, da si to (še) kako želijo.

Všečen, vendar ne bistveno drugačen kot lani

Xiaomi 14 sodi med manjše oziroma kompaktnejše velike mobitele, ki je obenem zelo podoben lanskemu modelu Xiaomi 13. Pravzaprav bi ju bilo zelo težko ločiti, če element z objektivi zadnjih kamer ne bi doživel obilnega povečanja. Tako pri površini kot debelini, kar je povezano z novejšimi fotografskimi tipali in še bolj objektivi. Druge spremembe so manj očitne. Robovi okoli zaslona so ožji, ta razlika je majhna in opazna le s kljunastim merilom. Razen brade mobitela (spodnji rob), ko je opazna s prostim očesom. Da sta luknjic očiščena levi in zgornji rob ter še kakšna podrobnost, pa sodi v kategorijo pretežno neškodljivih sprememb.

Po trenutno aktualnih modnih smernicah so robovi pravokotno odsekani, vendar zaradi tega udobje uporabe ni občutneje slabše. Oprijem je presenetljivo dober, in čeprav je površina hrbta sijoča in se na njej kar lepo poznajo prstni odtisi, mobitel ne drsi. Na udobje uporabe slabše vpliva le že omenjeni velik in debel element, saj se ne morete izogniti, da se ga ne bi dotaknili med držanjem ohišja v panoramski (vodoravni) drži. V tem primeru pomaga zaščitni ovitek, ki skoraj izniči nivoja hrbtišča ter je poleg tega, da ščiti mobitel v primeru padca, tokrat skoraj nujen, če želite učinkovito igrati zahtevnejše mobilne igre.

Čeprav ni pretirano majhen, je Xiaomi 14 primeren za vse, ki nas moti, da mobitela ne moreš normalno »vtakniti« v hlačni žep. Nekateri se boste pritožili, da je še vedno prevelik, a je hkrati zdaj že jasno, da še manjših preprosto nočemo. Namesto teh se bolj ali manj oblikujeta dva tabora: tabor naprav z zasloni diagonale okoli 6,36 palca in tabor s še večjimi.

Ne poznam nikogar, ki bi razločil 68 milijard barv

Zaslon je pridobil dinamično osveževanje med 1 in 120 herci ob normalni svetilnosti tisoč in točkovni tri tisoč kandel. Glede svetilnosti moram preprosto verjeti proizvajalcem, čeprav nisem opazil, da bi bil lanski zaslon občutno temnejši oziroma letošnji občutno svetlejši. Toda že lanski se je v vseh pogledih, pri prikazu barv, kontrastu in drugih lastnostih, izkazal za najmanj dobrega.

Na voljo imate tri načine hitrosti osveževanja. Privzetega samodejnega in načina z osveževanjem 60 ali 120 hercev. V vsakem primeru priporočam privzeti način, kajti sistem razmeroma dobro prepoznava vsebino na zaslonu. Zdi se, da daje prednost 120-herčnemu osveževanju, razen pri aplikacijah, ki predvajajo video, saj se takrat osveževanje prilagaja, da je čim bolj usklajeno s številom prikazanih sličic na sekundo. Če vam je bolj kot slika pomembna življenjska doba baterije, potem boste verjetno raje izbrali konstantno 60-herčno osveževanje.

Druge spremembe so sicer zanimive, a imajo omejen vpliv. Na primer ta, da je zaslon sposoben prikazati 68 milijard barv. Nisem se zmotil. Več milijard. Kaj je narobe s tem? Zgolj to, da je toliko barv nemogoče razločiti in ta lastnost nima nikakršnega vpliva na kakovost slike.

Hitrejše, a tudi bolj vroče?

Nobenega dvoma ni, da je procesor (ponovno) izjemno hiter. To nedvomno potrjujejo preizkusi, vključno z mojim najljubšim obremenitvenim testom. Aplikacija precej obremeni elektroniko, držeč jo na maksimalni ravni obremenitve skozi celoten čas preizkusa, zato so rezultati zgolj smerokaz pri oceni učinkovitega odvajanja toplote proč od procesorja in energetske učinkovitosti. Niso edini merodajni, saj so tolikšne obremenitve celo med delovanjem grafično najbolj zahtevnih iger in aplikacije le redko daljše od nekaj kratkih trenutkov. To omenjam, ker je Xiaomi 14 prvi mobitel, ki se je pod takšnimi pogoji segrel do te mere, da ga je bilo težko držati v roki in je sistem celo izdal opozorilo o pregrevanju.

Vredno je omeniti še nekaj zanimivega. Krivulja omejevanja zmogljivosti je v prvih petnajstih minutah relativno blaga, z upadom na približno 80 odstotkov nominalne zmogljivosti. Šele nato, v drugem delu preizkusa, so se pojavile težave s pregrevanjem in periodičnimi globokimi padci. Kljub temu med igranjem igre Genshin Impact teh težav nisem zaznal. Po pol ure je bilo ohišje sicer veliko toplejše kot na začetku, vendar ne tako vroče, da mobitela ne bi mogel več normalno držati. Podobno je s porabo energije. Po eni uri neprekinjene obremenitve se je napolnjenost baterije zmanjšala za 40 odstotkov, med igranjem igre pa zgolj za 16 odstotkov. Zadnje kaže, da mobitel grafično zahtevno igro poganja približno šest ur oziroma da zlahka zdrži do večera pri razmeroma zahtevni uporabi. A si vseeno ne bi upal staviti, da bi zdržal dva dneva, saj je manjša baterija posledica manjšega ohišja.

Nov ali preimenovan sistem?

Vprašanje si bomo zastavljali še kar lep čas. Odgovor bo odvisen od razvoja sistema, ki ga od letos imenujejo HyperOS. Naj vas ime ne zaveda ali celo odvrne od uporabe »naprave«, kajti kljub spremembi imena je to še vedno dobri »stari« sistem Android z izdelovalčevo preobleko ter popolno navezanostjo na Googlove storitve in aplikacije. Xiaomi trdi, da so izvedli cel kup sprememb na sistemski ravni, da bi omogočili en sistem za širok nabor naprav; vse od gospodinjskih aparatov, mobitelov in tablic do prevoznih sredstev z električnim avtomobilom Xiaomi SU 7 na vrhu piramide. Videli bomo, kako uspešna je prenova sistem. Nisem pa pretirano optimističen, saj so do zdaj propadli vsi poskusi narediti en operacijski sistem, primeren za vse naprave.

Ker ni mogoče »dojeti« obsega morebitnih sprememb 'pod pokrovom motorja', ostajajo spremembe uporabniškega vmesnika. Na prvi pogled je novi videz bolj prečiščen, manj kičast in z manj nameščenimi aplikacijami. Moti me dvoje. Med aktivacijo mobitela kljub izbiri predala za aplikacije se ikone teh še vedno pojavijo na zaslonu in v zaslonskih mapah. Kdor jih tam noče, se je prisiljen spopasti s časovno razmeroma potratnim brisanjem. Poleg tega so v okolju še vedno nekatere Xiaomiove aplikacije, na primer glasbeni in videopredvajalnik, za katere vemo, da niso na ravni Googlovih in še kakšnih drugih. Dobra ideja je integracija galerije z Googlovo storitvijo hranjenja fotografije (Foto), kar naj bi bilo omogočeno z eno od naslednjih nadgradenj. Od izpostavljenih funkcij umetne inteligence sem lahko preizkusil le podnapise v realnem času med predvajanjem videa, ki pričakovano ne podpira slovenščine.

Vse z enako razločljivostjo, vendar ne z enako kakovostjo

Xiaomi 14 ponuja široko paleto goriščnic, ki segajo od 14 in preko 23 milimetrov (46 z dvakratno digitalno povečavo) do 75 milimetrov (s 3,2-kratno optično povečavo). Raznolikost se preslika v kakovost fotografij in videoposnetkov, za katere zlahka trdim, da bodo zadovoljile želje (in potrebe) vsakega uporabnika, ki si želi več kot zgolj povprečno dobro fotografsko izkušnjo.

Pripravil sem primerjavo med modeloma Xiaomi 13 (lanski) in Xiaomi 14, ki kaže na napredek, ne toliko v dobrih (dnevnik) kot v slabih (nočnih) svetlobnih razmerah. Za to so zaslužni novi procesor, tipala enake razločljivosti, vendar ne tudi fizične velikosti, in izboljšana optika. Razlike so še najmanjše na fotografijah glavne, čeprav jih tudi v tem primeru ni mogoče spregledati, in večje v primeru fotografij drugih dveh kamer.

Ker se mobiteli še najbolj razlikujejo v kakovosti nočnega načina, najprej poglejmo, kako se v svetlobno zahtevnih razmerah obnese Xiaomi 14. Na nočnih fotografijah je opaziti, da je širokokotna kamera svetlobna najmanj občutljiva. Na njenih fotografijah je veliko temnih področij, kjer se na fotografijah drugih dveh kamer vidijo podrobnosti. Žal so fotografije telefoto kamere za moj okus preveč mehke in z manj podrobnosti, moti pa me še to, da pri seriji zaporednih fotografij barve niso enake.

Dnevne fotografije kažejo manjše razlike med kamerami, saj je skoraj nepomembno, katero izberete, če vas ne zmotijo popačene geometrije pri širokokotni kameri ter manjša podrobnost in posledično manjša ostrina pri fotografijah z 2-kratno digitalno povečavo. Če ste pozorni, lahko opazite razlike pri občutljivosti za svetlobo med posameznimi kamerami. Podobno velja tudi za videoposnetke, pri čemer tako nočni kot dnevni posnetki dosegajo visoko raven kakovosti.

Sklepna beseda

Z veseljem bi vam predlagal nakup Xiaomija 13, če bi se ga dalo še kje dobiti. Morda je to naključje, morda pa namen, da bi preprečili skušnjavo za manj denarja kupiti še vedno dober mobitel namesto novejšega, ki je podobno kot pri vseh izdelovalcih, bodimo iskreni, nekoliko izboljšana različica predhodnika. Kljub temu je opazen rahel napredek. Ne sicer v operacijskem sistemu, ki je dobil novo ime (oblačila so ostala ista), temveč pri hitrosti procesorja, razločljivosti kamer in izboljšani optiki. Če za hip zanemarim obilen element z objektivi, sta videz in mere še eno področje, na katerem pomembnejših sprememb ni. Xiaomi 14 tako ostaja vstopni premijski mobitel tega izdelovalca na slovenskem trgu in je kot tak namenjen vsem, ki ali nočete plačati več za fotografsko še boljši model »ultra« ali pa vam niso preveč všeč mobiteli s še večjimi zasloni.