Ste že slišali za FOMO (fear of missing out)? Kaj pa za JOMO (joy of missing out)? Družbena omrežja so pogosto kriva tudi za to.

Uporaba družbenih omrežij s seboj prinaša tudi številne izzive, kot so pritiski glede samopodobe, primerjanje s sovrstniki ter morebitna izpostavljenost sovražnim komentarjem, ustrahovanju ali zlorabi. Zelo pogost je občutek FOMO (fear of missing out, po slovensko strah pred zamujenim), kar pa lahko pri mladostnikih povzroča stisko ali anksioznost. Raje jih spodbujajmo k občutku JOMO (joy of missing out), kar pomeni, naj pozornost raje preusmerijo na svojo neposredno okolico.

Kaj je FOMO oz. strah pred zamujenim?

FOMO je razmeroma nov izraz, ki se je pojavil v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja kot odziv na razmah družbenih medijev. Družbena omrežja namreč ustvarjajo občutek, da bomo zamudili pomembne informacije ali družabne dogodke, če jim ne sledimo in ne sodelujemo v vsakem trenutku. To nas spodbuja k rednemu preverjanju in uporabi družbenih omrežij.

Vse to ima lahko velik čustveni in psihološki vpliv. Povzroči lahko občutke tesnobe, depresije in nizke samopodobe. Nenehno primerjanje z navidezno popolnim življenjem drugih lahko povzroči izkrivljeno dojemanje resničnosti in občutek nezadovoljstva z lastnim življenjem.

Kar 45 % najstnikov že v osnovni šoli primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev na spletu, zaradi česar so nezadovoljni s svojim videzom. Raziskava spletne točke za varno rabo interneta in mobilnih naprav Safe.si je pokazala tudi, da je v srednji šoli ta delež kar 59 %. Kar 33 % dijakinj pa razmišlja tudi o izboljšanju videza s plastično operacijo.

Poleg tega lahko FOMO prispeva k stalni potrebi po potrditvi in odobritvi s strani drugih, saj si posamezniki prizadevajo slediti družabnim dejavnostim svojih vrstnikov.

S poznavanjem občutkov FOMO lahko starši lažje razumemo, zakaj so najstnikom družbena omrežja tako pomembna. Spodbujajmo jih k ravnovesju med uporabo družbenih omrežij in druženji s prijatelji v živo.

Zakaj nas lahko družbena omrežja zasvojijo

Vsaka prekomerna uporaba interneta še ni zasvojenost. Seveda pa moramo biti pozorni in spodbujati otroka k zmerni in odgovorni uporabi zaslonov, saj s tem zmanjšujemo možnost, da do zasvojenosti pride. Družbena omrežja so znana tudi po tem, da lahko vodijo v odvisnost. Med uporabo družbenih omrežij se v telesu sproščajo nevrotransmitorji, kot je dopamin, ki povečuje občutek užitka in zadovoljstva. Ta občutek spodbuja k ponovni uporabi družbenih omrežij in marsikdo se težko upre skušnjavi preverjanja obvestil, objavljanja slik ali brskanja po profilu prijateljev. Ta zasvojenost ima lahko negativne učinke na duševno in fizično zdravje ter na medosebne odnose. Zato moramo biti pozorni na čas, ki ga na družbenih omrežjih porabimo tako odrasli kot tudi otroci. Pri tem si pomagamo tako, da si postavimo omejitve. S tem ohranjamo zdravo ravnovesje med uporabo spleta in drugimi pomembnimi vidiki življenja.

Nasveti za varno uporabo družbenih omrežij

Družbena omrežja so pomemben del družbenega in čustvenega razvoja. Pri tem pa seveda obstaja nekaj ključnih stvari, ki se jih je dobro zavedati in ki veljajo tako za odrasle kot tudi za mladostnike.

Vsa vsebina na družbenih omrežjih lahko postane javna

Prvo pravilo, ki ga moramo uporabniki družbenih omrežjih poznati, je, da lahko vse, kar objavimo na spletu, postane javno dostopno. Bodimo zelo previdni, katere informacije in fotografije delimo na spletu, in preverimo nastavitve zasebnosti, da omejimo dostop do svojih podatkov in profilov.

Varnost je zelo pomembna, zasebnost ključna

Platforme družbenih medijev običajno ponujajo nastavitve zasebnosti, ki uporabnikom omogočajo nadzor nad tem, kdo lahko vidi njihove objave, osebne podatke in podrobnosti profila. Ključnega pomena je, da te nastavitve pregledamo in prilagodimo ter tako zagotovimo, da so naši podatki vidni le želenemu občinstvu. Še posebej bodimo previdni pri deljenju občutljivih osebnih podatkov, kot sta naslov ali telefonska številka, pred javno objavo pa raje dvakrat razmislimo o morebitnih tveganjih. Poskrbimo za močno geslo in nikar ne klikajmo na sumljive povezave.

Verodostojnost informacij

Preverimo vire in verodostojnost informacij, ki jih delimo ali sprejemamo na družbenih omrežjih ter se izogibajmo širjenju lažnih novic ali napačnih informacij. Družbena omrežja so pogosto tudi prostor za sovražne komentarje, ustrahovanje in zlorabo.

Odrasli smo otrokom največji vzor, zato bodimo pozorni, da smo s svojo komunikacijo tudi na spletu spoštljivi. Pomembno se je tudi zavedati, da nam ni treba komentirati prav vsega. Če nam nekaj ni všeč, lahko to enostavno preskočimo in usmerimo svoj čas in energijo pogovorom, ki potekajo v obliki konstruktivnega dialoga, so poučni in prijetni. Otroke spodbujajmo, da soustvarjajo pozitiven digitalni vtis s svojo komunikacijo na družbenih omrežjih.

Nasprotje od FOMO? JOMO

JOMO je nov poskus boja proti anksioznosti. Poskuša nas spomniti, da kljub dogajanju drugje po svetu pozornost raje usmerimo na svojo neposredno okolico in smo v resnici pomirjeni s tem, da lahko kakšno izkušnjo tudi zamudimo.