A geslo ni edina varovalka. Koristno si je nastaviti še samodejno zaklepanje zaslona naprave, ki po določenem času (npr. po minuti ali dveh) napravo zaklene. Tako se boste izognili neprijetnim situacijam, v katerih boste sicer napravo zaklenili z dobrim geslom, a jo potem med delom pozabili odklenjeno.
Priporočamo, da za vsako napravo premislite in izdelate seznam tveganj, ki bi se jim radi izognili.
Varovanje programske opreme
Ko ste poskrbeli za varovanje naprav, je potrebno poskrbeti še za varovanje programske opreme. Določeni programi oziroma mobilne aplikacije namreč prav tako vsebujejo občutljive podatke oziroma omogočajo dostop do njih, zato jih je vredno dodatno zavarovati.
Redne nadgradnje programske opreme so dobra navada
Ne glede na to – ali govorimo o pametnih telefonih, tablicah oziroma prenosnikih ali namiznih računalnikih – naj postanejo
nadgradnje in nameščanje varnostnih popravkov programske opreme vaša dobra navada. S popravki namreč proizvajalci skrbijo za zagotavljanje optimalne varnosti programov, hkrati pa vam za to ni treba storiti ničesar drugega, kot vsake toliko časa dovoliti prenos popravkov in počakati na dokončanje postopka nadgradnje.
To seveda pomeni, da je priporočljivo
uporabljati programe, za katere imate licence oziroma uporabljajte odprtokodno programsko opremo, saj boste le tako deležni vseh popravkov in zagotovili pravilno delovanje svojih naprav. Piratska programska oprema namreč velikokrat vsebuje zlonamerno kodo oziroma viruse, ki lahko resno ogrozijo vaše podatke in programsko opremo.
S pozabljenimi aplikacijami so lahko težave
Poleg nadgradenj je pametno poskrbeti tudi za to, da imate nameščene
samo tiste programe, ki jih redno uporabljate. Sploh pri pametnih telefonih in tablicah se velikokrat zgodi, da nanje namestimo igre in druge aplikacije, se z njimi zabavamo nekaj dni in potem nanje pozabimo. Ker večina mobilnih aplikacij "služi" predvsem s preprodajo uporabniških podatkov, z velikim številom nameščenih aplikacij prispevate k temu, da se vaši podatki pršijo na več koncev. Hkrati pa se lahko zgodi, da bo zaradi varnostne luknje v kateri od pomanjkljivo izdelanih aplikaciji ogrožen celoten operacijski sistem na vaši napravi.
Varnost domačega omrežja
Danes je večina pametnih naprav skoraj neprekinjeno priklopljenih na internet. Povezava omogoča spremljanje dogodkov doma in po svetu, prenašanje podatkov in vsebin ter hitro komunikacijo s sodelavci, sošolci in z družino. A povezava hkrati omogoča tudi nove načine vdora v naprave, ki spet lahko ogrozijo podatke.
Pred katastrofalnim scenarijem se lahko zavarujete na več načinov. Pri vzpostavljanju domačega brezžičnega omrežja ustvarite t. i.
omrežje za goste, ki omejuje dostop do drugih naprav in tako poskrbi za dodatno varnost. Hkrati poskrbite za
redne programske nadgradnje usmerjevalnika (ruterja) in druge omrežne opreme, s čimer boste dodatno izboljšali varnost vašega domačega omrežja.
In še najbolj pomembno – na omrežnem usmerjevalniku
zamenjajte prednastavljeno geslo in pri tem sledite smernicam za
dobra gesla. Največ napadov na domača omrežja in vanje povezane naprave se namreč zgodi prav zaradi tovarniško nastavljenih gesel za dostop do usmerjevalnika, kar lahko pripelje do neprijetnih scenarijev.
Kaj pa vaši podatki?
Za konec še nekaj besed o podatkih, pri katerih se na internetu vse začne in konča. Vse varovalke naprav in omrežij so namreč namenjene temu, da zavarujete dostop do svojih podatkov in vsebin.
A to ne pomeni, da ni smiselno premisliti še o
varnostnih kopijah najbolj pomembnih vsebin (poslovni podatki, fotografije, domači posnetki), s katerimi boste poskrbeli, da svojih spominov, dokumentov in drugih vsebin ne boste izgubili. Varnostno kopiranje in hramba vsega, kar niste pripravljeni nemudoma izbrisati in zavreči, je torej zelo priporočljiva praksa.
Pri varnostnih kopijah podatkov je ključno, da jih redno obnavljamo in tako zagotavljamo ažurnost na tak način zavarovanih podatkov. Nič nam ne pomaga, če varnostno kopijo naredimo enkrat, nato pa pozabimo shranjevati nove podatke, ki so nastali po prvem kopiranju.
Delo vam pri tem lahko olajšajo številni sistemi oziroma rešitve, ki vaše podatke z računalnika, tablice ali telefona samodejno prenašajo v spletno hrambo (t. i. rešitve v oblaku so recimo Sync, zelo razširjena je Dropbox, pa iCloud itn.)
Navada - železna srajca
Za uporabniško varnost je na žalost ali pa na srečo odgovoren predvsem uporabnik sam.
Z razvijanjem dobrih navad in vzorcev obnašanja pri varovanju naprav, omrežij in podatkov ter premišljenim ravnanjem boste najbolje poskrbeli za primerno raven zaščite.
Poleg zgoraj opisanih varovalk je pomembno spremljati tudi lastne spletne navade, s katerimi lahko še dodatno prispevate k boljši varnosti podatkov in naprav. Velikokrat se namreč izkaže, da se napadi na opremo dogajajo prav s pomočjo uporabnikov, ki odpirajo neznane povezave na spletu, klikajo na e-poštne priponke oziroma v svetu mobilnih aplikacij uporabljajo aplikacije dvomljivih virov in tapkajo na zasebna sporočila v aplikacijah kot npr. viber, messenger, whatsapp idr.
Uporabnik je tako center odgovornega delovanja in hkrati tarča večine kibernetskih napadov in zlorab. A to ne pomeni, da smo v digitalnem svetu prepuščeni sami sebi in da nam pri boju za varnejše digitalno okolje nihče ne more pomagati.
V Sloveniji na področju kibernetske varnosti
deluje več državnih agencij – npr. CERT, hkrati nam je lahko v
veliko pomoč ponudnik dostopa do svetovnega spleta, na katerega se lahko obrnemo z vprašanji in prošnjami za pomoč.
To je hkrati dejstvo, ki ga v stresnem času nepredvidenih in neprijetnih dogodkov (izguba podatkov, vdor v omrežje, izguba naprave) največkrat pozabljamo.
Zlorabe v svetu informacijskih tehnologij praviloma niso omejene samo na enega uporabnika, temveč se
skoraj vedno pojavljajo na širšem območju, strokovnjaki pa nam lahko s koristnimi nasveti in predlogi pomagajo pri reševanju naših težav.
Vaja dela mojstra. Če seveda mojster dela vajo.
Si.cert odzivni center
SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.
Safe.si središče za pomoč
SAFE.SI od leta 2005 deluje kot nacionalna točka osveščanja otrok in najstnikov o varni rabi interneta in mobilnih naprav.
Varni na internetu
Projekt Varni na internetu izvaja nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Arnes.
