0

Brskanje po spletnih mestih predstavlja določena tveganja, saj so lahko spletišča okužena z zlonamerno kodo. Pri tem se nepridipravi zanašajo predvsem na vaše navade brskanja po spletu, s katerimi jim pomagate pri širjenju okužb in zlonamerne kode.

Najpogostejši napadi

Eden od najpogostejših napadov se zanaša na dejstvo, da imamo danes skoraj vsi hkrati odprtih več zavihkov spletnega brskalnika in da smo v različnih zavihkih prijavljeni v več različnih spletnih omrežij oziroma uporabniških računov.

Tako lahko s klikom na zlonamerno kodo v enem zavihku vplivate na obnašanje spletnih storitev v drugem zavihku, ne da bi to sploh opazili. Največkrat se to vidi v sumljivih objavah na družbenih omrežjih oziroma nelogičnih e-sporočilih, ki se širijo, ko prejemniki oziroma naši prijatelji kliknejo nanje.

Drug način napada je zlonamerna koda, ki se ob obisku problematičnega spletišča naloži v vaš brskalnik. Zlonamerna koda se lahko naloži na več različnih načinov, od problematičnega oglasnega sporočila, potrditvenega okna do kode v samem spletišču.

Okužena spletna mesta lahko škodujejo tudi s krajo podatkov, ki jih vnašamo vanje. Sistemi za oddajo spletnega naročila, za registracijo uporabniškega imena oziroma sistemi za komentiranje predstavljajo najbolj pogosta mesta napadov.

Brskalnik in protivirusni program

Večini tveganj, povezanih s spletišči, se lahko izognemo z uporabo sodobnega brskalnika in protivirusnega programa, ki zaznavata grožnje in nam preprečujeta, da bi se ponesreči okužili z njimi.

Vsi večji razvijalci programov za brskanje po spletu zadnja leta temu področju posvečajo vedno več pozornosti, tako da je izbira brskalnika malo lažja oziroma med glavnimi ponudniki (Firefox, Chrome, Internet Explorer, Safari) ni velikih razlik.

Če boste brskalnik redno posodabljali in njegovo uporabo povezali še s protivirusnim sistemom, ki bo spremljal tudi vaše navade brskanja po spletu in vas opozarjal na sporna spletišča, pri katerih lahko tvegate okužbo z zlonamerno kodo, boste naredili že zelo veliko. A vseeno bodite pozorni še na eno stvar.

Svoj internetni promet lahko v omrežju Telekoma Slovenije enostavno zaščitite in upravljate z rešitvijo Varen splet.

Preverite ponudbo

Navade brskanja po spletu

Paziti je treba tudi na lastno vedenje, saj vam protivirusna zaščita in ostala pomagala ne bodo koristila, če boste z lastnim vedenjem ignorirali njihova opozorila. To se velikokrat dogaja na spletiščih s piratsko oziroma pornografsko vsebino, zato je v takih primerih potrebna še dodatna pozornost.

Za začetek je koristno uporabljati več različnih brskalnikov, vsakega s točno določenim namenom. S tem je namreč onemogočeno "preskakovanje" zlonamerne kode med posameznimi zavihki, hkrati pa so z ločevanjem določenih aktivnosti (e-bančništvo, brskanje po spletu, e-nakupovanje ...) manjše možnosti za dostop zlonamerne kode do bolj pomembnih spletnih sistemov.

Dobra navada je tudi uporaba programske opreme, s katero blokirate oglase in pojavna (t. i. pop-up) okna. S tem boste izboljšali svojo pozornost, hkrati pa preprečili, da bi vam na tak način nepridipravi podtaknili neželeno vsebino oziroma virus. Na srečo večina brskalnikov to omogoča avtomatično, lahko pa se poigrate tudi z dodatki za posamezen brskalnik.

Varno shranjevanje gesel in ustvarjanje edinstvenih gesel za posamezna spletišča smo že omenili, prav tako uporabo geselskih shramb in dvostopenjske avtentikacije.

Hkrati boste veliko naredili s premišljenim odpiranjem sporočil v kombinaciji s protivirusnim programom. Največ škode na splošno namreč povzročijo uporabniki, ki brez premisleka odpirajo e-sporočila oziroma obiskujejo okužena spletna mesta in v določenih primerih to počnejo kljub opozorilom antivirusnega programa.

Čeprav se vam bo na začetku zdelo, da je varno brskanje počasno in zamudno, se vam bodo nove navade obrestovale vsakič, ko se boste izognili zlonamerni kodi oziroma drugim neprijetnostim na spletu.


Če vdrejo v vaš račun na družbenih omrežjih (in vam, na primer, prevzamejo Instagram profil), poskusite hitro zamenjati geslo. Če vam to ne uspe, pomeni, da so vas nepridipravi prehiteli. V tem primeru obvestite ponudnika storitve in policij. Več informacij, kaj lahko storite v primeru vdora, je na voljo tudi na tej povezavi.



Si.cert odzivni center

SI-CERT (Slovenian Computer Emergency Response Team) je nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost.

Safe.si središče za pomoč

SAFE.SI od leta 2005 deluje kot nacionalna točka osveščanja otrok in najstnikov o varni rabi interneta in mobilnih naprav.

Varni na internetu

Projekt Varni na internetu izvaja nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT, ki deluje pod okriljem javnega zavoda Arnes.

Sledite nam na družbenih omrežjih

Ne zamudite novih ponudb in akcij prvega slovenskega operaterja.

Pišite nam

Prosimo, izberite vrsto sporočila: