Mobiteli nas danes spremljajo na vsakem koraku. Praktično ni trenutka v dnevu, ko jih ne vrtimo v rokah. Seveda z razlogom.
Z njimi fotografiramo, si z navigacijo pomagamo v neznanih krajih, na njih igramo igre in gledamo videe, poslušamo glasbo in urejamo dokumente. Glede na to, da so naši stalni spremljevalci, pa slej kot prej pritegnejo tudi zanimanje naših otrok. Bodisi zaradi tega, ker jih zanima, kaj je na njih tako fascinantnega, da povsem okupirajo njihove starše, bodisi zato, ker jih uporabljajo njihovi sošolci.
Najprej se začne s previdnim cukanjem za rokav. Verjetno je marsikomu med vami znan naslednji stavek: “Mami, ali mi lahko naštimaš risanko?” Ali pa: “Oči, lahko odigram samo eno igrico?” Seveda ti apetiti potem kmalu narastejo. Ob naslednjem rojstnem dnevu si že zaželi svoj mobitel. Tu pa se pojavi dilema za starše.
Če so se starši še ne tako dolgo nazaj spraševali, kdaj lahko otroku zaupajo ključe avtomobila, so zdaj aktualna druga vprašanja. Ali je otrok že dovolj star, da ima svoj mobitel? Katerega naj mu sploh kupim? Za kaj ga bo pa uporabljal? To so le nekatera vprašanja, ki si jih zastavlja glas razuma v glavah staršev. Upravičeno. Mobitel vseeno ni enak lego kockam. Predvsem ni igrača, čeprav zmore med drugim poganjati tudi igre. Njegov primarni namen je vse kaj drugega, njegova uporaba pa zahteva razum in odgovornost.
Če vprašate starše, kdaj mislijo, da njihov otrok potrebuje svoj mobitel, je povsem mogoče, da vam bo vsak odgovoril drugače. Nekdo bo prepričan, da ga ne potrebuje do srednje šole, drugi mu ga bo kupil že v vrtcu, tretji pa bo mnenja, da mu ga je najbolje v torbo dati na prvi šolski dan. Začetek šolanja je navsezadnje velika prelomnica v otrokovem življenju, v primerjavi z vrtcem pa je veliko resnejša in prinaša številne nove obveznosti, predvsem pa z vstopom vanjo otrok pokaže določeno mero dozorelosti.
Leta 2015 je bila pod okriljem agencije Ipsos na temo uporabe mobilne telefonije pri otrocih izvedena tudi raziskava. Ta je pokazala, da večina slovenskih staršev meni, da naj bi otrok prvi mobitel dobil nekje pri starosti 10 let. Da je to najprimernejša starost, je odgovorilo 34 odstotkov staršev otrok, starih od 6 do 12 let, in 42 odstotkov staršev mladostnikov, starih od 13 do 18 let.
Resnica je, da tu ni napačnega odgovora (no, ja, kupovanje mobitela v vrtcu ali prvem razredu je morda vseeno še malo prezgodaj). Otroci se med seboj razlikujejo. Nekdo dozori nekoliko prej, drug otrok malce kasneje. Zato vsak starš sam najbolje ve, kako odgovoren je njegov otrok. Seveda pa ne gre prehitevati dogodkov. Kupiti mobitel otroku samo zato, ker si ga želi, ni najbolj smiselno. Vprašajte se predvsem, zakaj bo otrok mobitel potreboval. Ne kupite mu ga zato, da bo z njim zapolnil svoj čas, ko ne bo vedel, kaj početi sam s sabo. To potencialno vodi v prekomerno rabo mobitela in nato v odvisnost, kar je lahko velika težava.
Če pa mu ga nameravate kupiti zato, da boste lahko na določene trenutke preverili, ali je na z njim vse v redu (na primer, ko ga pošljete v kolonijo), da se vam bo javil, ko pride domov iz šole, da vas bo poklical, ko bo potreboval prevoz s treninga, ali ne nazadnje tudi zato, da se bo seznanil z aktualno tehnologijo, ki jo bo prej ali slej primoran uporabljati, pa je to nekoliko drugačna pesem.
Najpomembneje pri vsem skupaj pa je, da z otrokom vzpostavite dialog, da si vzamete čas in ga seznanite z uporabo in različnimi nevarnostmi, ki jim je pri uporabi bolj izpostavljen. Kot omenjeno že na začetku, mobiteli danes še zdaleč niso več namenjeni le klicanju, temveč na primer tudi uporabi spleta, družbenih omrežij in pogovornih aplikacij. Tu pa se skrivajo virusi, sporne vsebine, spletni nasilneži in spolni plenilci, s katerimi srečanja niso najbolj prijetna. Seveda pa imajo mobiteli tudi dobre strani. Zlasti pametni mobiteli. Otrok vas lahko pokliče kadarkoli, če je to potrebno, prek pogovornih aplikacij se lahko poveže s prijatelji, s katerimi na igrišču igra nogomet, dostopa do izobraževalnih aplikacij, na spletu poišče informacijo, ki jo potrebuje pri slovenščini, in podobno.
Za varno ravnanje lahko največ naredimo s pogovori in izobraževanjem. Da, vsekakor je pomembna tudi programska oprema, ki ščiti otroka in podatke na telefonu, a vseeno je osebni pogovor tisti, ki naredi največ. Dejstvo je, da otroku ne boste mogli v nedogled braniti uporabe mobitela, saj bo ta v prihodnosti verjetno postal še bolj integralni del naših življenje. Zato je tudi pravilno, da ga z njegovim delovanjem seznanite.
Tako kot so na primer prejšnjo generacijo starši seznanjali svoje otroke z računalniki. Pravzaprav lahko potegnem precej vzporednic s preteklimi časi, ko so takratni otroci hrepeneli po drugačnih stvareh – in so jih prej ali slej tudi dobili. Bodisi so bili to igralne konzole (npr. Game Boy), televizorji, glasbeni predvajalniki bodisi kaj drugega. S stališča naštetega imajo morda mobiteli celo največjo dodano vrednost, saj ponujajo tudi izobraževalni vidik. Še enkrat pa poudarjamo: pred nakupom predvsem temeljito razmislite, zakaj bi bilo smiselno otroku kupiti mobitel. Pomagajte si z naslednjimi usmeritvami:
Ali otrok le želi mobitel ali ga dejansko potrebuje?
Ko se enkrat odločite, da boste otroku kupil mobitel, se srečate z novo dilemo. Mu kupiti pametnega, ki danes prevladujejo in nudijo čuda različnih funkcij, ali začeti z osnovnim, ki bolj kot ne nudi le klicanje in pošiljanje sporočil? Devetletnemu otroku, ki je pravkar dobro stopil v šolo, je mogoče bolj smiselno kot prvi mobitel kupiti osnovni model, ki nima pametnih funkcionalnosti. Konec koncev naj bi ga na začetku potreboval le za obveščanje staršev.
Res pa je nekaj: otroci osnovnih oziroma t. i. neumnih mobitelov praktično ne poznajo več. Nekateri celo mislijo, da so zgolj nekakšna igrača, večina pa ne ve, kako bi se lotila zadeve, če jim ga daš v roke. To so pač generacije, ki so zrasle s pametnimi mobiteli. In glede na to, da so pametni mobiteli tisti, ki bodo v prihodnosti še bolj prevladovali, niti ni napačno razmišljanje, da že na začetku dobijo takšnega. Ni pa nobene potrebe, da je to najnovejši model najbolj priznanih znamk. Med pametnimi mobiteli je izbira tako velika, da vam za solidno napravo ni treba odšteti celega premoženja.
Lahko je na primer tudi nekoliko rabljen mobitel. Na primer vaš, ko je odslužil svoje, če še vedno deluje. Izbira je tu odvisna predvsem od globine vaše denarnice. Ampak vseeno vam polagamo na srce, da za prvi otrokov mobitel ne zapravljate preveč. Najprej naj se malček dokaže z odgovornim ravnanjem, potem pa mu lahko kupite boljšega.
Kaj pa mladostniki? Najstniki, ki so pravkar začeli s srednjo šolo? Ti so že bolj zahtevne stranke. Tudi če gre za njihov prvi mobitel. 15- in 16-letniki se že dobro spoznajo na mobilne naprave in tehnologijo, ki jih obkroža, zato si želijo zmogljivejših mobitelov. Najstniki se že izražajo s fotografijo, zato bodo veseli mobitela, ki ima kakovostno kamero, takšni mobiteli pa imajo navadno zelo solidne tudi ostale karakteristike. Tudi tu velja enako kot prej – kupujte po svojih zmožnostih. Znajo pa najstniki že bolj ceniti takšna darila in so previdnejši pri rokovanju z njimi.
Zato ne bo nič narobe, če jim za rojstni dan ali ob bližajočem se začetku novega šolskega leta kupite nekoliko zmogljivejši in seveda posledično dražji mobitel. Konec koncev jim bo ta prišel prav tudi pri domačih nalogah in pri pripravi seminarjev. Srednješolski predmetnik lahko namreč zahteva že kar precej raziskovanja, tu pa je mobitel danes v kombinaciji z računalnikom praktično nepogrešljiv učni pripomoček.
Še eno pereče vprašanje starša, ki otroku kupuje prvi mobitel, je, ali vzeti naročniški ali predplačniški paket. Glede na to, da mu verjetno na začetku želite nekoliko omejiti uporabo, je morda za prve korake bolj smiselna predplačniška telefonija. Konec koncev bo otrok bolj kot ne potreboval mobitel le, da vas pokliče ali vam pošlje sporočilo. Če želi uporabljati internet, pa ga lahko tudi doma, tako da se poveže v brezžično omrežje. Pri Telekomu Slovenije imajo na voljo kar nekaj ugodnih predplačniških paketov Mobi, ki vsebujejo tudi mobitel (ponudbo lahko preverite tukaj), dobro alternativno izbiro pa predstavljajo tudi predplačniški paketi IZI.
Za uporabo predplačniške telefonije ne potrebujete pogodbe, ne plačujete mesečne naročnine, niti vezave niti priključne takse. Obenem imate nadzor nad porabo, pa tudi preverjanje stanja na računu je zelo preprosto.
Za najmlajše torej priporočamo predplačniške pakete. Če imate doma najstnika, ki mu zaupate in ki se je že večkrat izkazal z odgovornim ravnanjem, pa mu morda lahko izberete tudi naročniški paket. Na ta način bo lažje in bolj brezskrbno dostopal do interneta tudi, ko bo zdoma, na primer v šoli ali na ekskurziji. Tudi tu so pri Telekomu Slovenije pripravili privlačno ponudbo (preverite tukaj).
Ne glede na to, kakšen mobitel boste kupili otroku in za kateri plačniški model se boste odločili, pa je pomembno, da svojega otroka oziroma mladostnika obvarujete pred nevarnostmi in spornimi vsebinami, ki nanj prežijo predvsem na spletu. Zato priporočamo, da se poslužite metod t. i. starševskega nadzora. Applovi iPhoni, ki jih poganja operacijski sistem iOS, že imajo vdelane starševske mehanizme za nadzor uporabe, pri telefonih z Androidom pa lahko starševski nadzor vključite na tri načine: z ustvarjanjem profila, ki ima na mobitelu dostop le do izbranih aplikacij in funkcij, s programskimi rešitvami, ki jih najdete v Googlovi digitalni trgovini Play (na primer aplikacija Qustodio) in s posebnimi nastavitvami znotraj omenjene trgovine Play (najdete jih v nastavitvah). Pametno pa je na mobitel namestiti tudi protivirusno aplikacijo, kot sta na primer AVG ali Norton. Tudi teh je v trgovini Play precej.
Kot že večkrat omenjeno, veliko za varnost otrok v spletnem prostoru naredi že dialog. Otrokom pojasnite, zakaj ne smejo kar povsod objavljati svoje telefonske številke in drugih osebnih podatkov, zakaj ne smejo odpirati sporočil SMS in MMS neznanega izvora ter nalagati nepreverjenih aplikacij iz nepreverjenih virov. Razložite jim finančne stroške pri uporabi mobitela, da bodo razumeli, kakšni so ti pri prenosu ozadja, igre in MMS-a. Najbolj preprosto to naredite, da jim stroške “pretvorite” v njim znane predmete, na primer igrače. Otroke naučite, da obstaja razlika med cenami prenosa podatkov doma in v tujini in podobno. Prav tako pa jim razložite, kako morajo postopati, če slučajno postanejo tarča spletnih nasilnežev (naj takoj povedo vam ali učiteljem v šoli, naj ne odgovarjajo na takšna sporočila ipd.).
Zelo smiselno je, da otroku oziroma mladostniku postavite pravila uporabe mobitela. Tukaj je nekaj nasvetov:
Ker so nekateri otroci nekoliko manj previdni pri ravnanju z lastnino oziroma do nje še nimajo takšnega odnosa kot odrasli, pa je dobro, da poskrbite tudi za fizično varnost naprave, ki ste jim jo pravkar zaupali. Mobitel oblecite v zaščitni ovitek in ga opremite z zaščito za zaslon, prav tako pa velja razmisliti o zavarovanju naprave.
Prvi mobitel je velik dogodek za vsakega otroka, a prinaša tudi veliko odgovornost. Vstop v digitalno samostojnost zato najprej potrdimo s Prvo pogodbo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Logoutom. S pogodbo se otrok zaveže k odgovorni rabi. Prenesite pogodbo in jo izpolnite ob pogovoru z otrokom. Tako ga varno pospremite v digitalni svet in že na začetku seznanite s pravili varne rabe interneta in naprave.
Pred končno odločitvijo za nakup mobitela se z otrokom pogovorite in prek vprašanj prehodite kratko, a pomembno pot do vzpostavljanja pravil in dogovorov. Z organizacijo Logout smo pripravili nasvete in smernice za starše, kako se lahko z otrokom pogovorijo glede na otrokovo starost. Letak Smernice za starše dobite lahko v Telekomovih centrih ali si jih ogledate tukaj.