Test na dlani: Xiaomi 12T

Xiaomi postaja vse bolj osamljen pri hitrosti in raznolikosti predstavitev novih modelov pametnih mobitelov za različne profile uporabnikov. Niti dobrega pol leta ni minilo, odkar sem preizkušal Xiaomi 12 in Xiaomi 12 Pro, ko sta na voljo že nova, 12 T in 12 T Pro. Zadnji sicer izstopa zlasti kot eden prvih z 200-milijonsko glavno kamero, a bo za marsikoga zanimivejši cenovno in zmogljivejše lepše uravnoteženi model višjega srednjega razreda, Xiaomi 12T. V glavnem sem z njegovo predstavo zadovoljen, so me pa vseeno zmotile nekatere malenkosti. Predvsem zimzelena. »Čemu še vedno tlačite v pametne mobitele makro kamere razločljivosti ubogih dveh milijonov pik, ko že vrabci na drevju čivkajo, da niso sposobne kolikor toliko uporabne fotografije?«

Čvrst in konkretno obilen

Plastičen okvir je stisnjen med dve stekleni plasti. Sprednja pred udarci in praskami varuje zaslon, medtem ko je zadnja matirana in na robovih lepo zaobljena, da se prstni odtisi pretirano ne poznajo. Žal je gladka, zato mobitel rahlo drsi iz potnih dlani. Velik je na pogled in daje občutek obilnosti. Ne izstopa pa v debelini, čeprav najprej pomislite, da je nadpovprečno debel. Prej v teži, ki je posledica dokaj velike baterije. Kombinacija velikosti in teže dajeta dober občutek, česar ne moremo trditi za estetiko. Nič ni izrazito lepo ali ne kako drugače izstopa. Oblikovno je žal dokaj dolgočasen in kar kliče po tem, da ga oblečete v lep zaščitni ovitek.

Pravokotni »otok« z objektivi zadnjih treh kamer nedvoumno izkazuje pripadnost Xiaomijevi družini »12«. Bočna robova zaslona sta sicer ravna, toda ker je ukrivljen hrbet, so na desnem boku tanki tipki za vklop in kombinirana za jakost zvoka. Nasprotni bok je čist, saj so ostali na ohišju običajni elementi – odprtina za priključek, reže nad zvočniki, pladenj za kartice in odprtina infrardečega vmesnika – na zgornjem in spodnjem robu. Robovi okoli zaslona ravno tako niso niti pretirani debeli niti tanki, tako da tudi glede tega mobitel ne izstopa. Oziroma je že na videz popolnoma jasno, da imamo pred seboj predstavnika srednjega razreda.

Če kaj zlahka pohvalim, potem je to robustnost izdelave. Ne bi ga metal na tla, a občutek imate, da v roki držite nekaj konkretnega. Velikost seveda vpliva na uporabnost z eno roko, ki jo kljub tipalu pod zaslonom lepo opisuje besedna zveza »prstna gimnastika«. Toda nič dosti bolj zahtevna ni kot pri drugih enako velikih pametnih mobitelih.

Res potrebujemo milijarde barv?

Letošnja nabirka pametnih mobitelov je bila, zdaj to že lahko trdimo, dokaj dolgočasna in polna »recikliranja« lanskih modelov. Xiaomi 12T se je priključil temu trendu. Že takrat odličen zaslon modela 11T ima malo višjo ločljivost in 12-bitno barvno globino (68 milijard barv). Dobro je, da je ločljivost višja, saj je že zaradi fizične velikosti zaslona vse bolj jasno, da je polna visoka razločljivost premalo. Več milijard barv pa je reklamni trik, ki nima dosti (ali sploh) vpliva na vizualno izkušnjo. Pomembnejša sta podpora sliki visokega dinamičnega razpona in solidna svetilnost. Poleg hitrega osveževanja nudi zaslon uravnoteženo sliko z lepimi in dokaj natančnimi barvami obsega DCI-P3 in dovolj svetlo za odlično čitljivost v prostorih. Zunaj in predvsem poleti pa bi si želel kot pri večini mobitelov srednjega razreda še kakšno kandelo več. Barvni načini – živahne, nasičene in originalne barve – dovolijo spreminjanje barvne temperature, s čimer je na voljo kar nekaj možnosti za prilagajanje videza slike.

Xiaomi 12T nudi dinamični in način osveževanja po meri, pri katerem imamo pravzaprav možnost izbrati 60- ali 120-herčno osveževanje. Dinamični način najprej izbere 120-herčno osveževanje in preklopi na 60-herčno v primeru statične slike med predvajanjem videa zaradi varčevanja z energijo ali ko delujejo aplikacije, ki večjih hitrosti ne podpirajo. Poleg tega naj bi bila na voljo še 30-herčno osveževanje vedno vključenega zaslona in 90-herčno za igre, ki višje ne gredo.

Najmanj solidne zmogljivosti

Procesor sodi med boljše srednjega cenovnega razreda. Poleg tega Mediatek dovoli izdelovalcem mobitelov, da se odločijo, katere funkcije naj delujejo bolje, zato govorimo od družini z več različicami. Xiaomi se je odločil za prilagoditev enote za obdelavo signalov (IPS), večjo zmogljivost enote za umetno inteligenco in boljšo energijsko učinkovitost. S tem so dosegli kakovostnejši video v slabših svetlobnih razmerah, manj šuma na fotografijah in večjo hitrost prikaza sličic med igranjem iger.

Zmogljivosti mobitela Xiaomi 12T so na ravni lanskih mobitelov s procesorjem Snapdragon 888 in so kos vsemu, kar mu »vržemo pod zobe«, pri čemer ne gre zanemariti dobrih termičnih lastnosti. Širjenje toplote je morda zaradi velikosti ali uporabljenih materialov enakomerno. Po večkrat ponovljenem 30-minutnem obremenitvenem testu zmogljivosti niso bile namreč pretirano »zamorjene«. V tem času je baterija izgubila v povprečju 15 odstotkov napolnjenosti, kar ravno tako ni slab rezultat. Izjemna življenjska doba baterije in dva dneva srednje zahtevne uporabe nista nedosegljiva, nadgrajena pa je s kar 120-vatnim hitrim polnjenjem, ki praktično do vrha napolni izpraznjeno baterijo v dobrih 20 minutah.

Zgornji zvočnik ima poleg reže na robu še manjšega, zaščitenega z mrežo, tik nad zaslonom, saj ga mobitel uporablja za klice. Je tudi manj glasen in nudi slabše nizke tone kot spodnji, s katerim delujeta v tandemu, da zagotavljata dokaj uravnotežen stereo zvok z bogatimi visokimi in dobrimi nizkimi toni. Glasnost kot vedno ni nič posebnega, a zadošča za običajna opravila, pri katerih se zanašamo na zvok vgrajenih zvočnikov.

Napredek v pravi smeri

Uporabniški vmesnik temelji na operacijskem sistemu Android 12, toda brez nekaterih njegovih značilnosti, kot sta preoblikovan vmesnik pripomočkov in nadzorna plošča za varovanje zasebnosti. Opaziti je, da se Xiaomi trudi okolje izčistiti in ga tudi oblikovno približati okusu zahodnih uporabnikov. Teme in ikone so sodobnejše, a kar je verjetno za marsikoga pomembnejše, manj je že nameščenih aplikacij. No, ja. Še vedno je kakšna, ki po mojem mnenju tja ne sodi, a jih je manj, zato »čiščenje« po aktivaciji mobitela zahteva manj časa. Kar se tiče funkcij in zmogljivosti, sistem pričakovano nudi vse, kar od sodobnega uporabniškega vmesnika pričakujemo. Pregledna zaslona obvestil in bližnjic, vedno vključen zaslon, plavajoča okna, predal z aplikacijami, pregledno menijsko strukturo nastavitev in podobno.

Xiaomi se je letos prvič javno zavezal za zagotovljene nadgradnje, kar kaže na željo po dolgotrajnejši rabi. Črno na belem so namreč obljubili tri nadgradnje sistema, kar v praksi pomeni, da bo mobitel nekoč videl Android 15 in štiri leta zagotavljanja varnostnih popravkov. Verjetno je zadnje obdobje mišljeno kot najmanj in bodo nujni varnostni popravki na voljo tudi po tem času.

Najbolje je, da vedno uporabite glavno kamero

Za mobitel Xiaomi 12T so uporabili znan fotografski sklop, ki obsega glavni objektiv s 108-milijonskim tipalom, takega vgrajujejo od konca leta 2019, tokrat z optičnim umirjanjem slike, povprečni širokokotni in selfi kameri in še ubogo bližinsko (makro) kamero, katere namen je jasen. Dvigniti skupno število kamer.

Razlika med kakovostjo glavne in širokokotne kamere je očitna tako pri fotografiranju kot snemanju videa. Ne samo v razločljivosti tipala, ravno tako v objektivu in nastavitvah obdelave signala. Na širokokotnih fotografijah barve pretirano ne izstopajo, to pa zato, ker so takšne, kot jih vidite v naravi in s prostim očesom. V središču prizora je dovolj podrobnosti in tudi ostrina. S slednjo je slabše, ko se premikamo proti robovom fotografije. Predeli, kot so trava ali listje na drevesih, so lahko tam že toliko »zamazani«, da se podrobnosti izgubijo. Vsaj za dva razreda slabše se širokokotna kamera obnese v svetlobi oziroma mraku. Fotografije niso svetle in marsičesa na prizoru preprosto ni videti.

Glavna kamera, ki hkrati zagotavlja še 2-kratno digitalno povečavo, se dobro obnese (skoraj) v vseh razmerah. A ne pretirano težko boste opazili, da so barve malo poudarjene. Posebej se to pozna pri enakomernih področjih, kot so travnate površine, ki jih sistem umetne inteligence prepozna in prilagodi. Barve na fotografijah zato niso najboljša prezentacija okolice. A hkrati prizna, da so fotografije očem bolj všečne. Kamera se dobro obnese v slabši svetlobi. Fotografije so svetle, veliko je podrobnosti in zamazanost (mehčanje prizora) ni pretirano izrazito. Ker so fotografije z 2-kratno povečavo ravno tako dobre in na ravni fotografij brez povečave, ne moti pretirano, da mobitel nima kamere z optično povečavo.

Podobno vpliva razlika med kamerami na snemanje videa. V dnevnih svetlobnih pogojih je kakovost posnetkov dokaj podobna, razlika se pokaže v slabi svetlobi. Na videu širokokotne kamere je neprimerno več digitalnega šuma. Pri videu glavne kamere je ta težava manj izrazita, zato je razlika v predstavi obeh v takšnih razmerah očitna že brez podrobnega pregleda. Ravno tako me je vsaj malo razočarala sprednja kamera. Ne zaradi majhnega tipala, prej zaradi zelo majhne luknjice, pod katero se skriva majhen objektiv. Že v dobrih svetlobnih razmerah so zato fotografije v večini primerov medle, kaj šele v slabih, ko preprosto rečeno niso najboljše. Tretja zadnja kamera služi za bližinsko fotografijo, a ker nudi občutno premajhno tipalo, jo boste večinoma pustili pri miru.

Sklepna beseda

Xiaomi 12T nudi ravno prav nadgradenj lanskega modela, da je njegov vredni naslednik. Boljši zaslon – koliko so izboljšave resnično uporabne je dobro vprašanje – zmogljivejši procesor, optično stabiliziran objektiv glavne kamere in izjemno hitro polnjenje fizično velike baterije. Odkrito rečeno, nudi dokaj uravnotežene lastnosti za ceno, ki ne bo povzročila katastrofe v družinskem proračunu. Le izrazito lep ni in širokokotna kamera bo marsikoga razočarala – ni pa popolnoma neuporabna.