Test na dlani: Samsung Galaxy S23 Ultra

Sprašujem se, kaj sploh še lahko naredijo v razredu premijskih mobitelov. Naveličani smo vedno znova poslušati o malenkostnih izboljšavah zmogljivosti ob večinoma podobnih dizajnih. Česa zanimivega pa že vrsto let ni na obzorju. Za 99 odstotkov uporabnikov je praktično vseeno, ali imajo letošnji, lanski ali celo predlanski vrhunski mobitel, saj večjih hitrosti ter morebiti za odtenek boljše kakovosti fotografij in videoposnetkov ne začutijo oziroma opazijo. Da je to še kako res, kažejo vsi trije novi Samsungovi mobiteli. Dva bolj kot tretji, a to ne spremni dejstev. S23 in S23 Plus sta z izjemo novejšega procesorja in izgubo okvirja okoli objektivov kamer praktično enaka lanskima modeloma, zato mora ledino razvoja orati Ultra. To ji uspeva bolj kot ne po zaslugi 200-milijonskega tipala, ki se odlično obnese v slabih svetlobnih razmerah in omogoča tiskanje fotografij polne ločljivosti na velikost obcestnih plakatov.

Še en razlog imamo, da na nove mobitele gledamo z več odobravanja, kot smo opisovali lanske. Samsung je prenehal s segregacijo uporabnikov na Američane na eni in vse druge na drugi strani. Končno namreč v vseh različicah mobitelov družine »S« najdete enak procesor. S potezo so med vrsticami priznali, da kljub vsakoletnemu poudarjanju nasprotnega procesorja Exynos in Snapdragon nista popolnoma enaka. To, na kar sem ves čas opozarjal, se je izkazalo – da so Samsungovi zaostajali v grafičnih zmogljivostih, energijski učinkovitosti in delovanju slikovnega signalnega procesorja (IPS), ki je neposredno odgovoren za kakovost fotografij. V tem grmu je skrit razlog, zakaj so fotografije, posnete z ameriško različico mobitela, vselej dobivale boljše ocene. Šele lani se je razkorak med obema skoraj 'stopil'. A vseeno se je Samsung odločil za pogumno potezo, ki jo pozdravljam. Bolje pozneje kot nikoli in upam, da se zgodba nikdar ne ponovi.

Skoraj nemogoče ju je ločiti

Najlažje lansko od letošnje Ultre ločite tako, da primerjate njuna spodnja robova. Pri letošnjem mobitelu sta stranska robova manj okrogla, kar kaže na manjšo ukrivljenost zaslona, ravno tako je manj okroglo pisalo, luknji za mikrofon pa sta zdaj dve – po ena na vsaki strani priključka USB. Razen da so po novem objektivi kamer obkroženi s srebrnim obročem, oblikovnih razlik praktično ni. Da je zaslon manj ukrivljen, kar sicer še zdaleč ni slabo, s prostim očesom težko opazite. Kakor tudi minimalne razlike v merah zaslona. Tako majhne so, da jih zazna šele kljunasto merilo – šubler v govorici, ki jo razumejo domači mojstri.

Samsung se je lani odločil, da Ultro odmakne od drugih dveh modelov družine in ji nameni nasledstvo opuščene družine Note. Od tod velik zaslon, pravokotna odsekana krajša robova in elektronsko pisalo z ležiščem. Več kot očitno je, da so z obliko zadovoljni. Čemu bi jo torej spreminjali, če ni nobene potrebe? Enako velja tudi za ergonomijo enoročne uporabe. Ni najboljša. A nima smisla tarnati nad tem. Kdor se je navadil mobitel upravljati s pisalom – drugače, kot da bi ga uporabljal z obema rokama, ne gre.

Za Samsung so prilagodili standardno različico

Prvič se je pripetilo, da je Samsung svoj najboljši procesor dodatno prilagodil enemu izdelovalcu, kar je na primer že lani počel Mediatek. Od osnovne različice se procesor za mobitele Galaxy loči v višjem taktu najbolj zmogljivega jedra (3,36 namesto 3,2 GHz) in grafičnega dela (719 namesto 680 Mhz). Praktično tega ne boste opazili, se pa že kaže v boljših rezultatih aplikacij za merjenje zmogljivosti. Razlika naj bi bila še v kognitivnem slikovnem procesorju (IPS), sposobnem zaznati objekte na fotografijah, in nadgrajeno enoto za umetno inteligenco. Možno je, ne pozabimo, da procesorjev ne razvijejo čez noč, in da je Samsung že zdaj dobil zmogljivosti, ki jih bodo drugi izdelovalci sredi leta s procesorji z oznako »plus«.

Ker je vgrajen najboljši procesor, ki ga je mogoče dobiti za mobitele s sistemom Android, mu pričakovano v nobenem trenutku ne zmanjka moči. A se občutno greje, še posebej takrat, ko je pretirano obremenjen. 30-minutni obremenitveni test je tako pokazal padec do 70 odstotkov zmogljivosti, kar je pričakovano glede na takte jeder. Lepšo sliko pokaže 30-minutno igranje igre Genshin Impact. Pri srednjih grafičnih nastavitvah (nad njimi je samo še ena raven) in s 60 sličicami na sekundo ni bilo opaziti kakršnegakoli zatikanja, in ker se je ohišje mobitela opazno manj segrelo kot v primeru testa z aplikacijo CPU Throttling Test, tudi padec zmogljivosti ni bil tolikšen. Podobno velja za energijsko porabo. Obremenitveni test je v povprečju zakrivil 14-odstotni padec napolnjenosti, kar pomeni skoraj štiri ure delovanja, medtem ko se je baterija v enakem času igranja igre skrčila za slabih 11 odstotkov.

Samsung se ni zapletel v tekmo, kdo bo ponudil hitrejše polnjenje baterije. Ne vem, ali se je ustavil pri 45 vatih zaradi tehnoloških ali praktičnih razlogov. A tolikšna hitrost polnjenja je na voljo. Če kupite ustrezen napajalnik, saj ga v kompletu ni. Ker je baterija razmeroma velika, bo Ultra kljub zmogljivemu procesorju, visoki razločljivosti in hitrosti osveževanja ter drugih energijskih potreb brez večjih pretresov zdržala do večera pri relativno zahtevni uporabi.

Da je večina elektronskih komponent iz lanskega mobitela, nima smisla pretirano kritizirati. Težko je izboljšati že tako perfekten zaslon, ki ga poleg lepe slike in živahnih barv odlikuje izredna svetilnost za dobro čitljivost na prostem. Enako velja za podzaslonsko ultrazvočno tipalo prstnih odtisov, povezljivost, pomnilnik, ki je sicer hitrejši od pomnilnika v lanskem modelu, in tudi za stereo zvočnike, ki jim ne morem očitati ničesar, kar ni povezano s fizikalnimi zakoni in je tozadevno nerešljivo.

Poleg strojne opreme je pomemben uporabniški vmesnik oziroma preobleka operacijskega sistema Android. Samsungov vmesnik je iz leta v leto boljši, uporabnejši in predvsem varnejši, saj so Korejci razvili svoj varnostni sistem. Postopek aktivacije mobitela je sicer dokaj nadležen, saj je treba redno nekaj potrjevati in se strinjati, a ko je končan, v sodobno oblikovanem minimaliziranem okolju z bogatim naborom funkcij praktično ni nepotrebnih aplikacij. Zanimivo pa je, da vse skupaj zasede dobršen del pomnilnika (dobrih 50 GB), od tu verjetno odločitev, da različice s 128-gigabajtnim pomnilnikom letos ne bo, kar je nekoliko več, kot zasede nadgradnja na novo različico sistema lanskega modela.

Ena, ki nadvlada vse

Ker se S23 Ultra v komponentah skoraj ne loči od drugih dveh mobitelov družine, ta pa sta sumljivo podobna lanskima modeloma, je tipalo glavne kamere dejavnik diferenciacije. 200 milijonov svetlobnih pik je slišati veliko. In tudi je. Sploh če fotografirate v polni ločljivosti, ko datoteke narastejo krepko čez 30 megabajtov. Samsung je krenil po poti povečevanja števila pik in ohranjanju fizične velikosti tipala, kakršna je bila do zdaj, da objektiv ne bi še bolj izstopal z ravnine hrbtne ploskve. Nekateri tekmeci bodo šli po drugi poti. Boljše fotografije in videoposnetke v vseh svetlobnih razmerah bodo skušali doseči z večjim enopalčnim tipalom. Poti obetata, toda glede na zgodovino mobilne fotografije bomo prej ali slej verjetno priča zlitju obeh.

Številčnost pik ob odličnih svetlobnih razmerah nudi nekaj, kar je slišati izjemno, čeprav to praktično redko kdo potrebuje. S kančkom sreče in dovolj mirno roko boste fotografijo glavne kamere Ultre zlahka natisnili na velikost obcestnega plakata in nihče ne bo vedel, da je bila posneta z mobitelom. Ne gre le za številčne podrobnosti, celo barve se mi zdijo na fotografijah polne ločljivosti bolj naravne, bolj »mehke« od barv na fotografijah, stisnjenih na 12 milijonov pik ob vključeni pomoči umetne inteligence.

Čeprav so tipala drugih kamer praktično enaka lanskim, so izboljšana obdelava signala in verjetno tudi programski algoritmi krivi za rahlo izboljšanje kakovosti fotografij. A roko na srce, opazili jo boste samo najpozornejši. Ostaja pa prijetno poudarjanje barv, da so fotografije očem bolj všečne, ter ravno pravšnja dinamika in ostrenje. Puritanci bi dejali, da fotografije vedno ne posnemajo zvesto videza narave, a to nikogar več v resnici ne moti. Na robovih širokokotne kamere je še vedno opaziti mehčanje oziroma izgubo podrobnosti. Glavna kamera ob združevanju pik ustvari lepo fotografijo, ki ji ne morem očitati ničesar pomembnega. V primerjavi z lansko Ultro morda prikaže nekaj več podrobnosti. Na podobni ravni sta tudi fotografiji z optično povečavo. Še najbolj mi je v oko padla največja, kjer se mi zdi napredek v primerjavi z lani z izjemo glavne kamere celo največji.

Podobno kot lani se občutno bolje ponoči obnese glavna, nato sledi kamera s 3-kratno povečavo, medtem ko je na fotografijah drugih dveh podobno še vedno dokaj veliko šuma in nejasnosti. Ni ju preprosto v takšnih razmerah uporabljati, razen če mobitel pritrdite na stojalo.

Sprednja kamera me je tokrat razočarala. Ne samo, da je ločljivost tipala nižja kot lani, nikakor mi ni uspelo v solidnih razmerah posneti mojega obličja, da bi bilo to ostro in da bi fotografija »izgledala dobro«. Morda je razlog v meni. Nimam potrpljenja, da bi predolgo prilagajal prizor. Od prednje kamere pač pričakujem, da iztegnem roko in pritisnem na sprožilec, medtem ko ona poskrbi za vse drugo.

Tipalo glavne kamere se razmeroma dobro obnese med snemanjem videoposnetka v slabi svetlobi. Podnevi so kakopak odlični, tako kot so bili lani. Nočni video – v takšnih razmerah slabši mobiteli posnemajo temo ob občasnih prebliskih nečesa – je najmanj dober, dovolj svetel in ne čisto brez podrobnosti. Mobitel lepo ostri prizor, medtem ko se pretirano veliko šuma pojavi, ko sem hitreje premaknil roko ali se je premaknil objekt snemanja. Pozabite, da boste z Ultro v rokah posneli prizor filmske kakovosti, pa naj Samsung trdi, karkoli želi. Toda nočne fotografije in videoposnetki so vsekakor boljši, kot so bili lani, in temu primerno za odtenek uporabnejši. Lepo je vedeti, da rezultat zanimivega nočnega dogajanja ne bo črna slika na zaslonu.

Sklepna beseda

Brez kančka dvoma je Samsung Galaxy S23 Ultra najboljše, kar je podjetje v tem trenutku sposobno ponuditi. V mnogočem je podoben lanskemu modelu, a obljube o štiriletnem zagotavljanju nadgradenj operacijskega sistema in pet let varnostnih popravkov, vgrajen verjetno letošnji najboljši procesor in impresivni skok svetlobnih pik tipala glavne kamere so razlogi, zakaj bi se odločil zanj. Nasprotno se ne bi, če bi imel lanski model, kajti v tem primeru bi nakup težko označil za gospodarnega. Kdor ima karkoli starejšega in mu veliki pametni mobiteli ne povzročajo tesnobe, bo gotovo znal uživati in izkoristiti vse, kar letošnja Ultra nudi.