Huawei P50 Pro

Omejitve pri uporabi mobitelov, ki so posledica prepovedi uporabe ameriških tehnologij, so dostikrat bolj psihološke kot dejanske. Huaweiju je v dveh letih uspelo najti zamenjavo za večino Googlovih aplikacij. Zemljevide in Googlov iskalnik na primer zamenjata funkcijsko podobni aplikaciji Petal. Ravno tako jim je uspelo prepričati večje globalne in pomembnejše lokalne razvijalce, da so aplikacije predelali, da so primerne objavi v Huaweijevi tržnici AppGallery oziroma so na voljo za prenos in namestitev s spletnih strani ponudnikov. Večino drugega rešuje GSpace, ki z virtualizacijo mobitela obide prepoved in med drugim omogoča uporabo Googlovega računa ter še posebej aplikacije YouTube, za katero razen uporabe v brskalniku do pred kratkim ni bilo alternative. Veliko je bilo narejenega in rešenega v zadnjem letu, toda ne vse. Še vedno so aplikacije, med njimi na primer nekaterih naših bank, ki jih je težko ali celo nemogoče namestiti na mobitele brez Googlove podpore, kar seveda omejuje uporabo Huaweijevih mobitelov pri nekaterih uporabnikih.

Samo zaradi tega, ker ni Googla, pa nima smisla takoj zavreči misli o mobitelih Huawei. Kakovostno so izdelani, občasno jih je moč dobiti po ugodnejših cenah in nudijo vsestransko mobilno fotografijo. Njihova primernost se tako »lomi« pri vprašanju številčnosti oziroma raznolikosti aplikacij, ki jih želite oziroma potrebujete. Če jih uporabljate malo in so vse dosegljive, potem boste z njim enako zadovoljni kot s katerim drugim. Zagotovo pa po takem mobitelu ne boste posegli, če vam veliko pomenijo Googlove aplikacije in storitve, ki se jim v nobenem primeru ne nameravate odpovedati. Huaweiju je namreč uspelo do neke mere omejiti posledice ameriških sankcij, kar je le malokdo pričakoval, toda o uspešnosti samostojne poti bo kot vedno presodil čas. Sicer lahko na to gledate tudi drugače. Komur Apple in Google iz takšnih ali drugačnih razlogov ne ugajata, ima na voljo tretji ekosistem naprav, aplikacij in storitev.

Čudovit videz, ki ga (lahko) kazijo prstni odtisi

Z novo generacijo pametnih mobitelov je Huawei poustvaril legendarni videz refleksnih fotoaparatov z dvema objektivoma. Od tu kroga na hrbtišču P50 Pro s kamerami in fotografskimi tipali, ki mu dajeta specifičen videz in sta eno od prijetnejših oblikovnih presenečenj lanskega leta. Pri drugih podrobnosti nadaljujejo zasnovo, ki smo ji priča vsaj od P30 Pro, ki je odličen v vseh pogledih. Prijetno zaobljen okvir iz aluminija in bleščeče stekleno hrbtišče. Skoraj tako, da ga lahko uporabite namesto zrcala. Odličen za prijeten videz in manj spodbudna stvar za ljubitelje čistoče, saj se prstni odtisi nanj lepijo z enakim veseljem kot na površino zaslona s prijetno zaobljenima robovoma. Mobitel je po Zlatolaskinem pravilu pravšnje velikosti, s tankostjo in zaobljenimi boki nudi prijeten oprijem. Pri tem kljub sijajnemu ohišju ne drsi iz dlani, kar me je pravzaprav kar malce presenetilo. Običajno je ravno nasprotno.

Tipalo pod zaslonom in tipka za vklop na desnem boku sta primernega položaja za udobno enoročno uporabo, malo manj kombinirana tipka za jakost zvoka. Obe sta odzivni, toda nekoliko trdi in predvsem tanki, zato občutek pritiskanja ni najbolj prijeten. Ker ima mobitel dva zvočnika, so luknjice nad njima razporejene na spodnjem in zgornjem robu, medtem ko sta spodaj ležišče s pladnjem za kartice in priključek USB tipa C. Ker gre nenazadnje za premijski mobitel in ker bi rad Huawei dokazal, da zna še vedno izdelovati odlične naprave, je ohišje kakovostno in robustno ter delno zaščiteno proti prahu in vodi (standard IP 68).

Lani (skoraj) v vrhu procesorskih zmogljivosti

Ameriške sankcije in kronično pomanjkanje polprevodnikov je razlog, zakaj ima mobitel, ki na naš trg prihaja osem mesecev po predstavitvi na Kitajskem, procesorske zmogljivosti, ki so bile vrhunske lani. Vseeno je SnapDragon 888 še vedno izreden sistem, toda ravno tako nima smisla spregledati, da bo večina letošnjih premijskih modelov opremljena z njegovim naslednikom. Druga težava je, da ni podpore za omrežje 5G. Kolikšna, je stvar pogleda. Četrta generacija omrežij (LTE) nudi več kot dovoljšne hitrosti, a se od najboljših mobitelov pričakuje, da podpirajo najnovejše mobilne tehnologije. Da jih ne, ni Huaweijeva krivda. P50 Pro za kitajski trg ima lasten procesor Kirin 9000 s podporo za omrežja 5G, a ker ga zaradi blokade ne morejo normalno izdelovati, so bili prisiljeni poseči po procesorjih SnapDragon. Vmešala se je Amerika, ki je sicer dovolila uporabo Qualcommovih čipov, toda brez modema za 5G.

Kljub temu da je na trgu že hitrejši in zmogljivejši, procesor zlahka opravi z vsemi nalogami. Zahtevne mobilne igre niso izjema. Ko je obremenjen, temperatura hitro poskoči, a se tudi dokaj dobro razporedi po celem hrbtišču, kar upočasni naraščanje. V izogib pregretju zato do drastičnega znižanja hitrosti delovanja procesorja pride pozneje kot pri nekaterih drugih mobitelih z enakim čipom. Med običajno uporabo tolikšne toplotne obremenitve skoraj niso mogoče, lahko pa se zgodijo med igranjem grafično zahtevnih iger, kar se zagotovo pozna pri uporabniški izkušnji. Dokler se obremenitev procesorja in z njim temperatura ne znižata.

Zaslon ni le ravno prav velik ter nudi primerno veliko površino kljub kompaktnosti naprave, temveč je prav tako tehnološko primeren sodobni napravi. Milijarda barv, primerna svetilnost za uporabo na prostem in 120-herčno osveževanje so lastnosti, ki smo jih lahko samo veseli. Že v osnovi je nastavljen tako, da so barve prijetne in žive, toda brez nepotrebnega pretiravanja v nasičenosti. Nasploh je občutek pogleda na zaslon prijeten. Podobno lahko rečem še za zvočnike. Seveda so jakost in nizki toni sorazmerni z debelino ohišja, a kakovost zvoka je na dovolj visoki ravni, da je ušesom prijeten.

Življenjska doba baterije je solidna, a ne več kot to. Med polno obremenjenim procesorjem in vključenim zaslonom napolnjenost v desetih minutah zlahka pade za odstotek ali dva. Kapaciteta baterije sicer zadošča za ves dan srednje zahtevne uporabe. Ko pride čas za polnjenje, je na voljo res hitro žično in le za odtenek počasnejše manj hitro brezžično. Oboje pride prav za polnjenje ob vsaki primerni priložnosti s ciljem ohranjanja napolnjenosti baterije med 40 in 80 odstotki, kar je zanjo najboljše.

Na programskem področju rahlo zaostajanje

Huawei zaenkrat ostaja na prostokodnem operacijskem sistemu Android 11, na katerem teče njegov uporabniški vmesnik EMUI 12. Kdaj in ali bo prešel na Android 12, bo pokazal čas, zato funkcijsko ni večjih razlik z nekoliko starejšimi pametnimi mobiteli, ki imajo ravno tako vmesnik, nadgrajen na zadnjo različico. Na oko všečno, prijetno okolje, preprosto za uporabo in nadgrajeno s storitvami Huawei, ki zamenjujejo Googlove. Tržnica AppGallery vam v primeru, da iskane aplikacije ni v njej, ponudi povezavo do možnega vira, ima tudi dober iskalnik Petal in zaenkrat še solidne zemljevide Petal, ki se vsaj pri navigaciji lahko vsaj malo kosajo z Googlovimi. Glede vključenih vsebin storitvi pričakovano nista primerljivi, a nekaterim bo verjetno všeč, da je okolje EMUI manjša grožnja zasebnosti.

Uporabniško okolje je sodobno oblikovano in vsaj neposredno ne vključuje že nameščenih aplikacij. Namesto tega med namestitvijo predlaga izbrane aplikacije za prenos iz trgovine AppGallery in nekatere ikone za hiter prenos namesti na zaslon oziroma v mape na njem. Izbris ni pretirano težek, a zahteva nekaj časa. Predal za aplikacije po stari navadi ni privzet, temveč ga je treba vključiti v nastavitvah in potem ročno odstraniti vse aplikacije in mape, ki jih ne želite več imeti na zaslonih.

Skoraj v vsem kakovostna mobilna fotografija

Huawei z mobitelom P50 Pro ponovno uvaja črno-belo tipalo, zaslužno za čudovite črno-bele fotografije in nasploh višjo svetlobno občutljivost fotografskega sklopa. V njem so še glavna in kameri s širokokotnim in periskopskim objektivom goriščnice 90 mm. Zdi se, da je to pravilna izbira, kajti goriščnice (preračunano) nekje med 85 in 105 mm imajo klasični teleobjektivi. Poleg tega je kamera opremljena s 64-milijonskim tipalom, kar ji daje dovolj manevrskega prostora za kakovostno hibridno in digitalno povečavo. Kot celota nudi sklop vsestransko fotografsko izkušnjo s poudarkom na povečavi in kontinuiteti fotografiranja – glede na svetlobne razmere so fotografije vedno pričakovane kakovosti. Glavna kamera ima fizično največje tipalo, zato je svetlobno od vseh tipal najobčutljivejše. Sicer fotografski sklop nudi približno podobne barve ne glede na uporabljeno kamero, razlike so v svetilnosti in kakovosti objektiva, kar je posebej očitno v primeru širokokotnih fotografij.

Ker večinoma uporabljamo glavno kamero, je kakovost fotografij presodnega pomena pri oceni celega fotografskega sklopa. Odlikujejo jo naravne in nič kaj nasičene barve, čeprav to pomeni, da je realistična fotografija okolice v tem letnem času anemična. Drugače ne more biti, saj nam narava ta čas ne postreže ravno s pretiranim bogastvom barv – še dobro, da nekateri radi rišejo grafite. Na fotografijah je veliko podrobnosti in ravno tako sta na pričakovano visoki ravni barvna dinamika in visoki dinamični razpon (od leve proti desni širokokotna, glavna in kamera s 3,5-kratno optično povečavo).

Črno-bele fotografije so po zaslugi namenskega tipala tokrat še posebej zanimive. Podrobnosti je veliko, medtem ko bogastvo barv zamenja bogastvo sivin. Z malo ustvarjalne žilice lahko ustvarite zelo izstopajoče fotografije z nostalgičnim duhom.

Huawei je že imel boljše kamere s širokim pogledom, zato je tokrat vgrajena manjše presenečenje. Ni slaba, ravno tako ni pretirana ovira ločljivost tipala, le optika ji malo zagode. To je opaziti na robovih, kjer geometrijska razmerja niso najboljša in so ostrina ter podrobnosti najmanj izrazite. V sredini je ostrenje boljše, a morda preveč izrazito.

Širokokotna kamera se slabše obnese tudi v nočnem načinu, kjer se pozna slabša občutljivost tipala. Nočne fotografije so zato manj svetle in z več šuma in nejasnosti. Glavna in periskopska kamera se izkažeta bolje, kar se nenazadnje pozna na primerih, toda opaziti je (skrajno desno) pretirano mehčanje na fotografiji s 3,5-kratno optično povečavo.

Še najbolj je napredek opazen na fotografijah s povečavo. Kamera s periskopskim objektivom v osnovi nudi 3,5-kratno povečavo, a še posebej dobro se izkaže 10-kratna hibridna povečava. Objekt fotografiranja je primerno oster, zato prizor ni pretirano mehek in je bližje impresionistični sliki kot čemu uporabnemu, kot so nekatere fotografije enake povečave kamer drugih mobitelov.

Ravno tako se dokaj dobro obnese sprednja kamera, kjer je še posebej pohvalna možnost spreminjanja kota pogleda, bodisi portretirate sebe bodisi je na fotografiji več glav. Vključeni so vsi pričakovani umetniški učinki in lepotni filtri, tako da pričakovana kakovost selfija ne bo izostala.

Oceno fotografskega sklopa zaključujejo zmogljivosti videa. Kakovost posnetka je v vseh pogledih primerljiva s kakovostjo tipal kamer, njihova številčnost pa omogoča raznovrstne učinke: od dvojnega pogleda pa do približevanja in oddaljevanja prizora. Ostrenje med snemanjem presenetljivo dobro deluje, barve so naravne, dinamika in jasnost pa na pričakovani ravni za ta razred mobitela.

Sklepna beseda

P50 Pro je estetsko zanimiv in hkrati zmogljiv pametni mobitel, ki ga tarejo že znane težave. Huaweiju je kljub temu uspelo zagotoviti kolikor toliko dobro alternativo Googlovim storitvam, na katere smo, priznajmo ali ne, morda celo preveč navezani, in hkrati poskrbel za številčnejšo vključenost raznovrstnih aplikacij v svoji trgovini. Je storil dovolj? Odvisno od potreb. Za nekatere bosta omejitev lanski procesor in izostanek podpore omrežjem 5G, kar je še ena posledica ameriškega metanja polen pod noge. Po drugi strani pa ni mogoče spregledati njegove zanimive estetike in očitnih prednosti na področju mobilne fotografije.